DRUŠTVO BIOLOGOV SLOVENIJE
Biological Society of Slovenia

 

 

Vsebina (izvlečki)

Pregled številk

11: 1 (1963)    40: 3-4 (1995)    42: 2 (1999)    43: 3 (2000)    44: 1-2 (2001)    45: 2 (2002)    46: 1 (2003)    47: 1 (2004)    47: 2 (2004)    48: 1 (2005)    48: 2 (2005)    49: 1 (2006)    49: 2 (2006)    50: 1 (2007)    50: 2 (2007)    51: 1 (2008)    51: 2 (2008)    52: 1 (2009)    52: 2 (2009)    53: 1 (2010)    53: 2 (2010)    54: 1 (2011)    54: 2 (2011)    55: 1 (2012)    55: 2 (2012)    56: 1 (2013)    56: 2 (2013)    57: 1 (2014)    57: 2 (2014)    58: 1 (2015)    58: 2 (2015)    59: 1 (2016)    59: 2 (2016)    60: 1 (2017)    60: 2 (2017)    61: 1 (2018)   

Pregled vsebine: letnik 61, številka 1 (2018)




Vpliv timijanovega eteričnega olja na kalitev in zgodnjo rast pšenice


Tjaša Pršin, Sabina Anžlovar, Jasna Dolenc Koce

Izvleček

Eterična olja (EO) postajajo pomembna alternativa sintetičnim pripravkom

za zaščito semen pred mikrobi. Ker EO zavirajo tudi kalitev semen, je njihova

uporaba pri kultiviranih rastlinah lahko problematična. V raziskavi smo preučili različne

načine tretiranja semen pšenice ( Triticum aestivum ) z EO timijana ( Thymus serpyllum ).

Pšenična semena smo tretirali z EO timijana 6, 12 in 24 ur ter določili optimalni čas

tretiranja, ki zavre glivne okužbe na površini semen in obenem ohrani visoko stopnjo

kalivosti semen ter dobro fiziološko stanje kalic v začetnem obdobju rasti. Določili

smo delež kalivosti, svežo maso, dolžino poganjka in korenin ter fiziološko stanje

kalic in jih primerjali glede na čas tretiranja. Šest-urno tretiranje z EO je bilo najbolj

optimalno, ker se glivne okužbe niso razvile in hkrati ni vplivalo na kalitev semen in

rast kalic. Timijanovo EO bi lahko bilo uporabno kot zaščitni pripravek za pšenična

semena, ki se jih uporablja za setev in kot živilo.

Ključne besede

eterično olje, kalitev, rast kalic, timijan, pšenica


Sezonska dinamika glivne kolonizacije korenin visokega trpotca v presihajočem mokrišču


Daniela M. Vengust, Alenka Gaberščik

Izvleček

Glivna kolonizacija amfibijskih rastlinskih vrst na presihajočem jezeru

se lahko znatno razlikuje med rastlinami, ki rastejo v razmerah različnega vodostaja.

Preučili smo učinek prisotnosti površinske vode na raven glivne kolonizacije pri visokem

trpotcu ( Plantago altissima L.). Raziskali smo prisotnost in številčnost struktur

arbuskularne mikorize (AM), struktur temnih septiranih endofitov (DSE) in parametre

rasti rastlin. Pogostnost glivnih struktur med je bila med rastno sezono rarmeroma

visoka, saj je segala od 50 % do 90 %. Pogostnost mikorize je ostala na isti ravni ne

glede na spremembe vodostaja, vendar se je ob koncu sezone v fazi senesence znatno

znižala. Gostota arbuskulov, veziklov in svitkov je dosegla najvišjo raven v juniju in

juliju. DSE strukture, mikrosklerociji, so imele podobno dinamiko kot AM strukture.

Pogostnost mikorize je bila pozitivno povezana z vsebnostjo vode v listih.

Ključne besede

presihajoče jezero, Plantago altissima , korenine, glivna kolonizacija, arbuskularna mikoriza, temni septirani endofiti


Akumulacija težkih kovin in spremembe fenilpropanoidne presnove v listih vrst Pinus nigra in Pinus eldarica


Hakimeh Oloumi, Farkhondeh Rezanejad, Zeynab Gholipoor

Izvleček

Rastline lahko absorbirajo onesnažila, ki nastanejo pri različnih industrijskih

aktivnostih. V raziskavi smo preučili različne biokemijske in s sintezo lignina

povezane procese pri borih Pinus nigra in P. eldarica , ki so rastli na onesnaženem

področju ob industrijskem kompleksu Sarcheshmeh in na kontrolnem področju Kentuiyeh

(Iran). V iglicah borov, ki so rastli blizu obrata, se je kopičilo več tečkih kovin

(Cu, Zn, Cd in Pb) kot v kontrolnih rastlinah. Iglice vrste P. eldarica so kopičile za

27% več kovin kot P. nigra . Iglice onesnaženih dreves so vsebovale več fenolnih

spojin. Količina lignina je bila podobna pri obeh vrstah bora in ni bila povezana z

onesnaženostjo. Pri obeh vrstah bora so bile izmerjene tudi višje aktivnosti encimov

fenilpropanoidne presnove. Izsledki raziskave nakazujejo, da so temeljne fenilprpanoidne

poti vključene v odpornost borovih dreves proti težkim kovinam. Vrsta P. eldarica

akumulira več težkih kovin in je bolj odporna proti onesnažilom.

Ključne besede

flavonoidi, težke kovine, lignin, fenolne spojine, onesnažila


Uporaba vitalnega fluorescentnega barvila kot nedestruktiven pristop za raziskave razporeditve nevromastov pri repatih dvoživkah


Patrik Prša, Lilijana Bizjak Mali

Izvleček

Nevromasti so mehanosenzorični organi primarno vodnih vretenčarjev,

vključno z mnogimi vrstami dvoživk. Nameščeni so v specifičnih vzorcih in oblikujejo

sistem bočne linije na glavi in vzdolž telesa. Z nedestruktivno metodo barvanja z vitalnim

fluorescentnim barvilom DiASP smo analizirali vzorec razporeditve nevromastov v

bočni liniji v ujetništvu rojenih ličink velikih pupkov Triturus carnifex (Laurenti, 1768).

Potrdili smo, da DiASP predstavlja varno in natančno alternativo za nedestruktivne

študije ontogenije nevromastov in njihove razporeditve pri živih dvoživkah. Vse tretirane

ličinke so preživele, teratogenih učinkov DiASP na nadaljni razvoj nismo zasledili.

S pridobljenimi podatki smo v celoti karakterizirali razporeditev nevromastov pri tej

vrsti in sklepali na funkcionalen pomen razporeditve. Medvrstna primerjava kaže na

razporeditev nevromastov kot konzervativno lastnost repatih dvoživk.

Ključne besede

flourescentno barvanje, DiASP, topografija nevromastov, repate dvoživke


Analiza dosežkov osnovnošolcev na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije


Jelka Strgar

Izvleček

Namen nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je dobiti dodatne

povratne informacij o tem, kako deluje vzgojno-izobraževalni sistem in kakšna je

stopnja doseganja ciljev in standardov znanja, ki jih določajo učni načrti. Biologija

je bila doslej petkrat eden izmed predmetov na NPZ. V našo analizo smo zajeli 119

nalog z zadnjih štirih preverjanj (2009, 2011, 2014 in 2017), pri katerih je sodelovalo

18730 učencev. Zanimalo nas je, katere so šibke in katere močne strani biološkega

znanja naših učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Ugotovili smo, da

so učenci v splošnem pokazali zadovoljivo temeljno znanje. Kakovost znanja vseh

preverjanih vsebinskih enot (celica, dedovanje in biotehnologija, človek, ekologija,

rastline, živali, raziskovanje in poskusi ter branje tabel, grafov ali slik) je bila podobna,

pri načrtovanju pouka pa bi bilo kljub temu treba več pozornosti posvetiti področjem

celice, dedovanja in biotehnologije. Po pričakovanjih so učenci pokazali več znanja pri

nalogah izbirnega tipa, manj pa pri nalogah polodprtega tipa. Prav tako pričakovano

so pokazali več znanja pri nalogah prve taksonomske ravni, manj pri nalogah druge

in še manj pri nalogah tretje taksonomske ravni. V prihodnosti bi bilo smiselno v NPZ

iz biologije vključiti še več nalog, ki bi lahko učiteljem pomagale pri načrtovanju in

izvajanju pouka.

Ključne besede

osnovna šola, dosežki, znanje, biologija, nacionalno preverjanje znanja


Prilagoditve razvejanosti rastlin vrste Myriophyllum spicatum L. v različnih delih sestoja


Barbara Neuhold, Johanna D. Janauer, Georg A. Janauer

Izvleček

Večina podatkov o prilagoditah vodnih rastlin, ki jih povzroča hitrost

toka vode, je redkih in zastarelih. Pri proučevanju razrasti različnih primerkov vrste

Myriophyllum spicatum L. v istem vodnem telesu, smo ugotovili razlike med dolžino

glavnega poganjka in vzorci razvejanja rastlin v zgornjem in spodnjem delu sestoja

rastlin. V spodnjem delu so bili poganjki daljši, njihova razvejanost pa je večja, kar

pripisujemo hitrosti vodnega toka.

Ključne besede

Myriophyllum spicatum , razvejanost rastlin, hitrost vodnega toka


Makrofiti porečja reke Donave


Aleksandra Golob

 

© 2003, Društvo biologov Slovenije –
Journal of Biological Society of Slovenia

Zadnja sprememba:
15.3.2010