Izvleček

Prispevek na podlagi širokega pregleda literature obravnava vlogo silicija

pri rastlinah, od same pojavnosti silicija v tleh preko mehanizmov privzema in

prenosa, do nalaganja in deleža silicija v rastlinah. Članek nadalje zajema evolucijski

vidik pojavnosti silicija pri rastlinah ter izpostavlja njegove ključne vloge pri uspevanju

rastlin in blaženju negativnih učinkov številnih stresnih dejavnikov ter njegovo

uporabnost v kmetijstvu.

Ključne besede

silicij, rastline, evolucija, blaženje stresa, kmetijstvo

Ključne besede

ajda, UV sevanje, suša, selen

Ključne besede

Ambrosia artemisiifolia , pelinolistna žvrklja, ambrozija, košnja, spolno razmnoževanje

Izvleček

Namen študije je bil ovrednostiti tolerančni potencial rizobijev za aluminij pri vrsti

Macrotyloma uniflorum (Lam.) Verdc. Preučevali smo tvorbo strokov, učinkovitost

simbioze in biosorpcijski potencial 32 izolatov rizobijev. Med njimi so bili najbolj

tolerantni sevi HGR 4, 6, 13 in 25, ki smo jih v nadaljevanju inokulirali individualno

na rastline in spremljali 3 parametre. Največjo tvorbo strokov smo izmerili pri sevu

HGR-6 in rasti pri 400 μg g -1 Al. Največ nodulov je bilo pri inokulaciji s HGR-6 in

HGR-13 pri 200 μg g -1 Al. Vsebnost leghemoglobina je bila najvišja pri inokulaciji

s HGR-13 pri 400 μg g -1 Al. Sev HGR-13 je imel biosorpcijski potencial tako v tleh

kot v koreninskih nodulih celo pri 300 μg g -1 Al, največji pa je bil pri 100 μg g -1 Al.

Raziskava kaže, da imajo rastline vrste Macrotyloma uniflorum , ki so inokulirane s

sevi Rhizobium HGR - 4, 6, 13 in 25 poleg sposobnosti vezave dušika tudi sposobnost

rasti v tleh, onesnaženih z Al. Zato so lahko take rastline primerne za fitoremediacijske

postopke s kovinami (Al) onesnaženih tal.

Ključne besede

aluminij, biosorpcija, toleranca za kovine, fitoremediacija, Rhizobium , učinkovitost simbioze.

Izvleček

Pred letom 1985 je bila zdravstvena vzgoja samostojen srednješolski

predmet. Kasneje so bile njene vsebine vključene v različne šolske predmete. Za srednje

splošno izobraževanje je danes predpisanih 15 ur obveznih vsebin zdravstvene vzgoje,

za druge srednješolske programe pa od 0 do 18 ur. Pričujoča raziskava je primerjala

znanje o spolno prenosljivih okužbah dijakov dveh 4-letnih srednješolskih programov z

različnim obsegom zdravstvene vzgoje. Rezultati raziskave so pokazali, da se različna

dostopnost do šolske zdravstvene vzgoje srednješolcev odraža v izrazitih razlikah v

poznavanju spolno prenosljivih okužb in v znanju dijakov o virih okužbe, simptomih

in zaščiti pred spolno prenosljivimi okužbami. Kljub splošni predstavi o prenasičenih

predmetnikih, je več kot dve tretjini dijakov obeh srednješolskih programov izrazilo

potrebo po večjem obsegu spolne vzgoje, pri čemer so kot najbolj primerno obliko za

spolno vzgojo izbrali sistematski zdravniški pregled, takoj za tem pa ure biologije in

šolski projektni dan. Rezultati kličejo po pozornosti oblikovalcev izobraževalne politike,

saj so jasno pokazali potrebo po vzpostavitvi sistematizirane in izčrpne zdravstvene

vzgoje za vse dijake, ne le za dijake izbranih srednješolskih programov.

Ključne besede

spolno prenosljive okužbe, spolna vzgoja, zdravstvena vzgoja, srednješolsko izobraževanje