DRUŠTVO BIOLOGOV SLOVENIJE
Biological Society of Slovenia

 

 

Vsebina (izvlečki)

Pregled številk

11: 1 (1963)    40: 3-4 (1995)    42: 2 (1999)    43: 3 (2000)    44: 1-2 (2001)    45: 2 (2002)    46: 1 (2003)    47: 1 (2004)    47: 2 (2004)    48: 1 (2005)    48: 2 (2005)    49: 1 (2006)    49: 2 (2006)    50: 1 (2007)    50: 2 (2007)    51: 1 (2008)    51: 2 (2008)    52: 1 (2009)    52: 2 (2009)    53: 1 (2010)    53: 2 (2010)    54: 1 (2011)    54: 2 (2011)    55: 1 (2012)    55: 2 (2012)    56: 1 (2013)    56: 2 (2013)    57: 1 (2014)    57: 2 (2014)    58: 1 (2015)    58: 2 (2015)    59: 1 (2016)    59: 2 (2016)    60: 1 (2017)    60: 2 (2017)    61: 1 (2018)   

Pregled vsebine: letnik 59, številka 1 (2016)


In memoriam: Mihael Bricelj (1946–2016)


Mulec Janez, Kosi Gorazd, Eler[ek Tina


Kaljivost smrdljive ( Dittrichia graveolens) in lepljive ditrihovke (D. viscosa) v odvisnosti od slanosti


Mateja Grašič, Sabina Anžlovar, Simona Strgulc Krajšek

Izvleček

V raziskavi smo ugotavljali, kakšen je učinek slanosti na kaljivost smrdljive ditrihovke ( Dittrichia graveolens (L.) Greuter) in lepljive ditrihovke ( D. viscosa (L.) Greuter). Kot pozitivno kontrolo smo uporabili solato ( Lactuca sativa L.). Semena vseh treh testnih vrst smo posejali na agarne plošče s tremi različnimi koncentracijami NaCl (2,5 g NaCl/L ≈ 42 mM NaCl, 5 g NaCl/L ≈ 85 mM NaCl and 10 g NaCl/L ≈ 171 mM NaCl) ter kontrolnim tretmajem brez NaCl. Vse tri testne vrste so kalile pri vseh tretmajih, vendar je bilo njihovo uspevanje najboljše v kontrolnih razmerah, kaljivost pa je z naraščajočo slanostjo postopoma upadala. Poleg tega se je z naraščajočo slanostjo zamaknil tudi pričetek procesa kalitve. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da sta obe vrsti ditrihovk zelo tolerantni na slanost.

Ključne besede

slanost, stopnja kaljivosti, toleranca, Dittrichia graveolens , smrdljiva ditrihovka, Dittrichia viscosa , lepljiva ditrihovka, Lactuca sativa , solata


Vpliv listnih izvlečkov krhke vrbe ( Salix fragilis) na rast japonskega dresnika (Fallopia japonica)


Jasna Dolenc Koce

Izvleček

Japonski dresnik ( Fallopia japonica ) sodi med najbolj inavzivne tujerodne

vrste v Evropi in pomembno vpliva na zmanjševanje lokalne biodiverzitete. V

raziskavi smo preučili alelopatski potencial krhke vrbe ( Salix caprea ) na rast japonskega

dresnika. Iz liofiliziranih listov vrbe smo pripravili 0,1 % in 1 % vodne izvlečke, s

katerimi smo zalivali mlade rastline dresnika in spremljali njihovo rast 196 dni. Višina

poganjkov in število listov sta bila podobna kot v kontrolnem tretmaju, medtem ko se

je masa listov, predvsem pa korenin, močno zmanjšala (do 32 %). Ob koncu poskusa

smo z biokemijskimi analizami (fotokemična učinkovitost FSII, vsebnost beljakovin,

encimska aktivnost gvaiakol peroksidaze, lipidna peroksidacija) ocenili še fiziološko

stanje rastlin. Večina izmerjenih lastnosti je bila na kontrolni ravni, razen peroksidazne

aktivnosti in lipidne peroksidacije, ki sta se pri tretiranih rastlinah povečali. Izvlečki

krhke vrbe kažejo zmeren alelopatski učinek na korenine tretiranih dresnikov, medtem

ko so poganjki rasli neprizadeto. Glede na opisano zmanjšanje koreninskega sistema

predlagamo nadaljnje raziskave z izvlečki vrbe in terenske raziskave o vplivu krhke

vrbe na rast japonskega dresnika.

Ključne besede

japonski dresnik, krhka vrba, invazivne vrste, listni izvleček, alelopatija, rast


Trajnostno odstranjevanje alpske kislice (Rumex alpinus)


Urban Šilc, Marija Gregori

Izvleček

Alpska kislica ( Rumex alpinus ) je problematičen plevel gorskih pašnikov,

še posebej v zaščitenih območjih ali območjih Natura 2000, kjer lahko uporabimo le

nekemične metode zatiranja. S poljskim poskusom smo testirali učinkovitost različnih

nekemičnih metod odstranjevanja alpske kisice: košnjo, ročno odstranjevanje, toploto,

folijo in pašo goveda oz. prašičev. V 14- dnevnih obdobjih smo tri vegetacijske sezone

spremljali floristične spremembe, pokrovnost, število poganjkov in biomaso. Najbolj

uspešni sta bili metodi ročnega odstranjevanja in folija, kjer smo biomaso in pokrovnost

kislice skoraj popolnoma odstranili, s košnjo pa smo ju zmanšali za polovico. Ostale

metode niso bile tako uspešne. Živali se izogibajo alpski kislici, z ožiganjem pa smo

rast kislice zaustavili le za krajši čas.

Ključne besede

Slovenija, gorski pašniki, kmetijsko-upravljalske strategije, zatiranje plevelov, Rumex alpinus


Nanodelci zlata nimajo negativnih učinkov na kopenske rake vrste Porcellio scaber po 14-dnevni izpostavitvi


Pavlína Škarková, Tea Romih, Monika Kos, Sara Novak, Veno Kononenko, Anita Jemec, Milada Vávrová, Damjana Drobne

Izvleček

Kljub naraščujoči uporabi nanodelcev zlata (ND Au) trenutno še vedno ni

dovolj podatkov o njihovih potencialnih negativnih učinkih na kopenske organizme. V

tej študiji smo proučevali vpliv relativno nizkih koncentracij ND Au na kopenske rake

vrste Porcellio scaber po 14-dnevni izpostavitvi. Proučevali smo vpliv na smrtnost,

maso živali, stopnjo prehranjevanja, izogibalno vedenje in destabilizacijo membrane

celic prebavnih žlez. Izmerili smo tudi asimilacijo Au v prebavnih žlezah. Rezultati so

pokazali, da testirane koncentracije ND Au (10 in 60 μg Au/g lista) pri kopenskih rakih

niso vplivale na nobenega izmed testiranih parametrov po danem času izpostavitve.

V prebavnih žlezah nismo izmerili Au. Enake rezultate smo dobili tudi z referenčno

kemikalijo, soljo AuCl 3 . Zaključujemo, da so testirane koncentracije ND Au varne

za kopenske rake. Naše mnenje je, da se na področju nanotoksikologije trenutno

objavlja predvsem rezultate, ki kakorkoli nakazujejo na negativni vpliv nanodelcev

na organizme. Zato želimo stimulirati tudi objavo rezultatov, ki kažejo nasprotno. Na

ta način bomo pripomogli k bolj uravnoteženemu in realističnemu mnenju javnosti o

okoljski varnosti nanomaterialov.

Ključne besede

nanodelci, zlato, izogibalno vedenje, bioakumulacija, varnost


Kronična izpostavitev nanomaterialom titanovega dioksida in črnemu ogljiku nima vpliva na biokemijske biomarkerje, prehranjevanje in preživetje kranjske čebele ( Apis mellifera carnica)


Anita Jemec, Tamara Milivojević, Damjana Drobne, Kristina Sepčić, Janko Božič, Gordana Glavan

Izvleček

Medonosne čebele ( Apis mellifera ) so pomembni opraševalci,

ogroženi zaradi onesnaževanja okolja, fitofarmacevtskih sredstev in drugi možnih

onesnaževalcev. Zaradi široke predvidene uporabe inženirsko proizvedenih nanomaterialov

v poljedelstvu je potrebno raziskati njihov vpliv na medonosne čebele.

V tej študiji smo preučili 10-dnevni kronični prehranski učinek nano-črnega ogljika

(nČO) in nano-titanovega dioksida (nTiO 2 ) na prehranjevalno vedenje, antioksidativno

aktivnost, na delovanje holinergičnega živčnega sistema in preživetje čebel. Pokazali

smo, da nTiO 2 (1 mg ml -1 ) in nČO (1 mg ml -1 ) nista vplivala na hranjenje in preživetje

kranjskih čebel Apis mellifera carnica . Hranjenje z obema vrstama nanomaterialov

ni vplivalo na aktivnost treh biomarkerskih encimov katalaze, acetilholinesteraze in

glutation S-transferaze v možganih čebel, kar pomeni, da nanomateriali verjetno niso

imeli škodljivega učinka na čebele. Trenutno ocenjene napovedane vrednosti okoljskih

koncentracij za nTiO 2 in nČO so znatno nižje od teh, ki smo jih uporabili v sedanji

študiji. Na podlagi naših ugotovitev sklepamo, da je morebitna uporaba nTiO 2 in

nČO NM v kmetijstvu varna za čebele v okviru testiranih koncentracij in predstavlja

potencialno prednost v primerjavi z nanomateriali z znanim toksičnim potencialom.

Ključne besede

nanopesticidi, nano-črni ogljik, nano-titanov dioksid, acetilholinesteraza, glutation S-transferaza, katalaza, prehranjevalno vedenje.


Nekatere anatomske značilnosti skeleta sive čaplje, Ardea cinerea


Zlatko Golob, Srdan Bavdek, Tina Zajc, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek

Izvleček

Na štirih skeletih sive čaplje ( Ardea cinerea ) smo proučili morfološke

lastnosti kosti in skeletnih sklopov, predvsem nekatere segmente lobanje, hrbtenice,

plečnega obroča, prsnice in medeničnega obroča. Za lobanjo je značilna izrazita kra niofacialna

upogibna cona ( zona flexoria craniofacialis ), dolga čelnica ( os frontale ) z

izrazito vzdolžno depresijo ( depressio frontalis ), dolg postorbitalni lok ( arcus postorbitalis ),

obsežna senčnična jama ( fossa temporalis ) in dodatna plitka podsenčnična

jama ( fossa subtemporalis ). Parasfenoidni ročaj ( rostrum parasphenoidale ) je izrazit,

krilatki ( ossa pterygoidea ) pa močni in premi. Pri vratnih vretencih je značilna močnejša

kalcifikacija šestega vretenca in njegova toga povezanost s petim. V področju notarija

( notarium ) vretenca niso zraščena: med zadnjim vratnim in prvim prsnim vretencem

je jasen sklep. Tudi prva tri prsna vretenca niso medsebojno zraščena, pač pa tesneje

povezana v ventralnem delu. Četrto prsno vretence je izrazito pregibno (prosto), kot

pri drugih ptičih. Peto prsno vretence je pridruženo sinsakrumu. Ključnici sta koščeno

zraščeni v vilice ( furcula ), njuna apofiza pa tvori sinostozo z vrhom prsničnega gredlja

( apex carinae ). Krokarnici se končujeta na prsnici vsaka v svojem sklepnem žlebu

( sulcus articularis coracoideus ), in sicer tako, da je sternalni konec desne krokarnice

položen nekoliko preko leve. Na ročaju prsnice ( manubrium sterni ) manjka notranji trn

( spina interna ), na njegovem mestu je kratek žleb. Osnovni morfološki opis dopolnjujejo

slike kosti oz. skeleta in dva rentgenska posnetka na živi živali, predstavljeni

so tudi rezultati meritev posameznih kosti.

Ključne besede

anatomija, skelet, ptiči, siva čaplja


Učinek kratke izpostavitve elektro-oksidaciji na Planktothrix rubescens


Maša Čater, Tinkara Rozina, Maja Zupančič Justin

Izvleček

Pojav cianobakterijskega cveta v sladkih vodah negativno vpliva na

zdravje ljudi, na živali in okolje. Z elektrolitsko celico, opremljeno z borom dopiranima

diamantima elektrodama, smo povzročili elektrooksidacijo in testirali njen vpliv na

Planktotrix rubescens . Tretiranje je imelo takojšen vpliv na fluorescenco klorofila, na

fluorescenco cianobakterijskega fikocianina in na celotni biovolumen cianobakterijskih

celic. Volumen vzorca je bil 500 ml, pretok skozi elektrolitsko celico pa je znašal 1l/

min. 130 ur po tretiranju se je število cianobakterijskih celic zmanjšalo za 80 %.

Rezultati kažejo na velik potencial te metode pri nadzoru cianobakterijske populacije.

Ključne besede

elektrolitska celica, z borom dopirana diamantna elektroda, cianobakterijski cvet, hidroksilni radikali

 

© 2003, Društvo biologov Slovenije –
Journal of Biological Society of Slovenia

Zadnja sprememba:
15.3.2010