Izvleček

Analizirali in določili smo glivno kolonizacijo korenin treh najpo gostejših halofi - tskih rastlinskih vrst iz Sečoveljskih solin (Slovenija): Aster tripolium , Limonium angustifolium in Salicornia europaea , da bi ugotovili njihov mikotrofni status. Najvišjo frekvenco glivne kolonizacije smo opazili v koreninah vrste A. tripolium , sledili sta vrsti L. angustifolium in S. europaea . Hife in mikrosklerocije, verjetne strukture temnih septiranih endofi tov, smo opazili v koreninah vseh treh rastlinskih vrst, arbuskule, tipične strukture arbuskularne mikorize, pa le v koreninah vrste A. tripolium in ene rastline vrste L. angustifolium . Iz celokupne koreninske DNA smo pomnožili glivne DNA fragmente dela majhne ribosomske podenote (SSU-rDNA) in v nadaljevanju analizirali polimorfi zem dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP) struktur koreninskih glivnih združb. Dobili smo petnajst različnih RFLP profi lov, ki so se združevali v dve glavni gruči. V vzorcih vseh treh rastlinskih vrst sta prevladovala dva RFLP profi la, sekveniranje pa je pokazalo, da eden ustreza vrsti Cylindrobasidium laeve (Basidiomycota), drugi pa Capnobotriyella/ Pheotheca fi ssurella , domnevnemu temnemu septiranemu endofi tu iz razreda Dothideomycetes (Ascomycota). V nadaljevanju smo ugotovili, da pri obeh vrstah obstaja intraspecifi čni RFLP polimorfi zem. Kot nam je znano, je to prvo poročilo o pojavljanju temnih septiranih glivnih endofi tov v koreninah vrst A. tripolium , L. angustifolium in S. europaea .

Ključne besede

Aster tripolium , Limonium angustifolium , Salicornia europaea , halofi ti, mikorizne glive, temni septirani endofi ti, polimorfi zem dolžin restrikcijskih fragmentov

Izvleček

Virus nekroze stebel krizantem ( Chrysanthemum stem necrosis virus – CSNV) je RNA virus in spada v rod Tospovirus in družino Bunyaviridae . Na gostiteljskih rastlinah povzroča podobna bolezenska znamenja kot sorodni tospovirusi, na primer Virus pegavosti in uvelosti paradižnika ( Tomato spotted wilt virus - TSWV). Prizadetost gostiteljskih rastlin zaradi pojava bolezenskih znamenj je lahko različna, pojavi se lahko zelo velika škoda na pridelku. Zaradi preprečevanja večje ekonomske škode in vpliva na okolje je zelo pomembna diagnostika tospovirusov. Virusi rodu Tospovirus so si serološko dokaj podobni. Med njimi tako prihaja do navzkrižne reaktivnosti s protitelesi, ki se uporabljajo v diagnostičnih testih, ki so zato nezanesljivi. V izogib lažno pozitivnim rezultatom lahko uporabimo druge diagnostične metode za določanje prisotnosti RNA virusov: RT-PCR ali RT-PCR v realnem času. Leta 2001 je prišlo v Sloveniji do prve najdbe CSNV virusa. Uporabili smo različne metode za potrditev identitete virusnega izolata. Opazovali smo razvoj bolezenskih znamenj na 15 različnih testnih raslin in smo jih primerjali z znamenji, ki jih povzroča sorodni TSWV. Ker smo opazili pojav serološke navzkrižne reaktivnosti, smo razvili molekularn detekcijski metodi RT-PCR in RT-PCR v realnem času. Z njima smo potrdiliidentiteto izolata in povečali občutljivost diagnostičnega testa. CSNV lahko zato zanesljivo določimo in razlikujemo od sorodnih tospovirusov.

Ključne besede

CSNV, diagnostika, ELISA; PCR v realnem času, razlikovanje, RT-PCR, testne rastline, tospovirusi, TSWV.

Izvleček

Mali navadni zvonček ( Galanthus nivalis L.) je v Sloveniji splošno razširjena vrsta. Velike lokalne populacije rastlin rastejo na gozdnih robovih, v gozdovih in negnojenih travnikih. Večletna opazovanja fenotipske raznolikosti malega zvončka tako v naravi kot na primerkih prinešenih iz narave v botanični vrt v Ljubljani so pokazala, da lahko različice malega zvončka razvrščamo v skupine glede na: obliko, velikost in število cvetov, velikost celotne rastline, obliko zunanjih in notranjih perigonovih listov, število zunanjih in notranjih perigonovih listov, obarvanost zunanjih perigonovih listov, vzorec notranjih perigonovih listov, oblika in barva plodne glavice, ovršne liste, dodatne ovršne liste, stebelne liste. Zbirka rastlin botaničnega vrta v Ljubljani obsega preko 1000 primerkov rastlin malega zvončka, ki predstavljajo navedene skupine različkov.

Ključne besede

Galanthus nivalis , mali navadni zvonček, znotraj vrstna raznolikost, razlike po skupinah

Izvleček

Alojzij Jenčič je bil rojen 19. 11. 1874 v Ribnici na Dolenjskem. Po maturi na ljubljanski gimnaziji 1894 je študiral biologijo na dunajski univerzi in pod mentorstvom Juliusa pl. Wiesnerja doktoriral 1900 z disertacijo o vplivu nizkih temperatur na kalitev semen. V letih 1901 do 1911 je bil asistent na Inštitutu za rastlinsko fi ziologijo dunajske univerze, potem pa je prešel na Akademijo za pivovarstvo. Raziskovalno je deloval na področju rastlinske fi ziologije in anatomije. Drugi podatki o njem niso znani.

Ključne besede

Alojzij Jenčič, rastlinska fi ziologija in anatomija