Izvleček

V delu je obravnavana zgodovina botaničnega vrta v Ljubljani. Predstavljeno je nekaj novo odkritih arhivskih dokumentov. Osvetljene in primerjalno so podane Paulinove in Vossove ocene vrta za obdobje po F. Hladniku (1834) do prihoda A. Paulina (1886), ki so primerjane še z zapisi iz arhivskih dokumentov vrta za to obdobje, ki do sedaj še niso bili predstavljeni. Po teh primerjavah se kaže, da je vrt kljub vsemu preko celotnega svojega obdobja delovanja, ohranjal kontinuiteto dela, kot je potrebna za botanični vrt. V zadnjem delu je opisano še novejše obdobje vrta.

Ključne besede

botanični vrt, visoke šole, Ilirske province, F. Hladnik, J. Biatzovsky, A. Fleischmann, A. Paulin, J. Lazar, V. Strgar

Izvleček

Glavni namen raziskave je bil primerjava odziva rastlin na zračna onesnažila v ruralnem okolju (vas Zavodnje) pred in po namestitvi odžveplevalne naprave na 5. bloku Termoelektrarne Šoštanj. Namestitev te naprave v letu 2001 je povzročila značilno zmanjšanje letnih povprečnih imisij in emisij SO 2 , medtem ko se koncentracije prašnih delcev, O 3 , NO x , and CO 2 v Zavodnjah niso spremenile. Na poskusnem mestu, blizu ANAS postaje v Zavodnjah, smo v obdobju 1996–2003 spremljali vpliv O 3 v kombinaciji z drugimi zračnimi onesnažili na deteljo ( Trifolium repens ‘Regal’) preko ocenjevanja vidnih ozonskih poškodb na listih detelje, sprememb v biomasi in analizah rastlinskih barvil in antioksidantov v listih. Učinek zmanjšanja koncentracije SO 2 v okolju po letu 2001 se je na rastlinah pokazal na biokemijskem nivoju, medtem ko ni bilo učinka na zmanjšanje poškodb na listih ter biomasi.

Ključne besede

onesnaženost zraka, odžveplevalne naprave, Trifolium repens ‘Regal’; ozon, žveplov dioksid, rastlinska barvila in antioksidanti, ozonske poškodbe, biomasa

Izvleček

Kleptoparazitizem je reden pojav pri vrstah, kjer potek hranjenja plenilca s plenom poteka dolgo časa. To je pogosteje, kadar je plen večje ali podobne velikosti kot plenilec. V prispevku predstavljava preprost model, ki sva ga pripravila, da bi bolje spoznala možne vpliva kleptoprazitizma s strani rjavega medveda ( Ursus arctos ) na stopnjo plenjenja pri evrazijskem risu

( Lynx lynx ) na območju Severnih Dinaridov, kjer obe vrsti sobivata. Ob uporabi podatkov iz tuje literature in naših preliminarnih raziskav iz raziskovanega območja model predpostavlja bistveno povečanje stopnje plenjenja pri risu zaradi medvedjega prehranjevanja z ostanki plena. Za boljše ovrednotenje vplivov kleptoparazitizma bodo potrebni dodatni podatki o frekvenci,

časovnem poteku in sezonskih razlikah pri obiskovanja ostankov risovega plena s strani medvedov ter ocena sposobnosti risa, da kompenzira izgube zaradi kleptoparazitizma s povečanjem stopnje plenjenja. V splošnem priporočava, da bi se morali vplivi kleptoparazitizma upoštevati pri ocenjevanju vplivov plenjenja plenilcev na populacije divjadi in pri prizadevanjih za ohranitev ogroženih vrst plenilcev.

Ključne besede

evrazijski ris, Lynx lynx , rjavi medved, Ursus arctos , kleptoparazitizem, medvrstna kompeticija, plenjenje, stopnja plenjenja, Dinaridi

Izvleček

V pričujoči raziskavi smo spremljali sezonske spremembe v koncentraciji elementov v sledovih (Ni, Cu, Pb, Zn, Cr in As) v nadzemnih poganjkih makroitov Myriophyllum spicatum , Najas marina , Potamogeton crispus , Potamogeton lucens , Potamogeton nodosus , Potamogeton pectinatus in Nuphar lutea iz umetnega Velenjskega jezera (Slovenija). Jezero leži v

neposredni bližini Termoelektrarne Šoštanj. Do leta 1983 je jezero služilo kot odlagališče za pepel, ki je nastajal ob kurjenju premoga v termoelektrarni. Rezultati so pokazali, da so koncentracije elementov v rastlinah odvisne od vrste makroitov in od časa v sezoni. Povprečne koncentracije ne-esencialnih elementov (Ni, Cr, Pb in As) so bile najvišje v nadzemnih delih vrste Myriophyllum spicatum , medtem ko so bile njihove najnižje koncentracije izmerjene v listih in steblih vrste Nuphar lutea . Najvišje povprečne koncentracije Cu so vsebovala nadzemna tkiva vrste Potamogeton lucens , medtem ko so bile najvišje koncentracije Zn izmerjene v tkivih vrste P otamogeton crispus . Sezonska nihanja v vsebnosti elementov so se razlikovala med vrstami makroitov. Na splošno pa se je pri večini vrst pokazala težnja upadanja koncentracije esencialnih elementov, Zn in Cu, od maja do septembra, medtem ko je koncentracija ne-esencialnih elementov ostajala skozi celo sezono na isti ravni ali pa so koncentracije proti koncu sezone upadle.

Ključne besede

elementi v sledovih, sediment, Velenjsko jezero, Myriophyllum , Najas , Potamogeton , Nuphar

Izvleček

Po vzpostavitvi kalusnih linij bolhača ( Tanacetum cinerariifolium ) (Trevir.) Schultz-Bip. smo v kulturah opazili okužbo z mikroorganizmi. Z različnimi izolacijskimi postopki in gojitvenimi metodami smo iz 7 od 34 kalusnih linij izolirali posamezne seve mikroorganizmov. Nobeden od izolatov ni bil izoliran iz več kot dveh kalusnih linij. S pomnoževanjem eubakterijske 16S rDNA in nadaljnjo restrikcijsko analizo z encimom Mnl I smo analizirali kalusno tkivo, rastline bolhača in izolirane bakterije. Analiza je pokazala morfološko in genetsko raznolikost bakterij prisotnih v tkivni kulturi bolhača. Zaradi navzkrižne reaktivnosti uporabljenih 16S rDNA oligonukleotidnih začetnikov, na prisotnost podobnih bakterijskih sevov v kalusnem tkivu in steblih bolhača, ni bilo mogoče sklepati na izvor okužb.

Ključne besede

tkivna kultura / bolhač / Tanacetum cinerariifolium / kalusna kultura / okužba z mikroorganizmi / PCR

Izvleček

Med stradanjem ogljika in energije pride v celicah Escherichia coli K-12, modiiciranih tako, da kodirajo EbgA51 kot edino beta-galaktozidazo, do adaptivnih mutacij v represorskem genu ebgR . Na ta način celice pridobijo sposobnost uporabe laktuloze kot edinega vira ogljika in energije ter začnejo z rastjo. Adaptivne mutacije v ebgR so uravnane v veliki meri z insercijskimi sekvencami, 40% adaptivnih mutant vsebuje IS30. Prav tako dvokomponentni regulatorni sistem PhoP-PhoQ – poleg zaznavanja zunajceličnega Mg 2+ – znižuje stopnjo adaptivnih mutacij ebgR na še vedno neznan način. S pomočjo luktuacijskih testov in genetskimi analizami smo preverili hipotezo, da ima Mg 2+ pomembno vlogo v procesu adaptivne mutacije. Dobljeni rezultati s phoP in phoQ mutantami kažejo, da se ob povečani zunajcelični koncentraciji Mg 2+ zviša stopnja adaptivnih mutacij, stopnja rastno odvisnih mutacij pa ostane nespremenjena. V okolju z veliko Mg 2+ imajo phoQ mutante skoraj enako stopnjo adaptivnih mutacij kot celice divjega tipa. Rezultati poskusov z divjim sevom pa kažejo, da odnos med izražanjem PhoP-PhoQ

in adaptivno mutacijo ni preprost, različni koncentraciji Mg 2+ pa ne vplivata na transpozicijo IS30. V članku razpravljamo o možni vlogi magnezija v procesu adaptivne mutacije.

Ključne besede

Adaptivna mutacija, magnezij, Escherichia coli , PhoP-PhoQ, ebg operon, IS30, genska regulatorna mreža