Izvleček

V pričujoči raziskavi smo spremljali sezonske spremembe v abundanci makrofitskih vrst ter vsebnosti celotnega dušika in celotnega fosforja v sedimentu, vodi in v makrofitih ( Nuphar luteum, Najas marina, Najas minor, Potamogeton lucens in Potamogeton pectinatus ) Velenjskega jezera. Sezonska nihanja v vsebnosti TP v rastlinah so bila zelo velika, vendar so vse vrste v začetku svoje rasti dosegale podobne maksimalne vsebnosti TP, nato pa so koncentracije s časom večinoma pri vseh vrstah hitro upadale. Sezonska nihanja v vsebnosti TN v rastlinah so bila manjša . Največja maksimalna koncentracija celotnega dušika je bila izmerjena v nadzemnih tkivih v jezeru redko prisotne submerzne vrste s plavajočimi listi - N. luteum. Maksimalne koncentracije v popolnoma potopljenih makrofitih (Najas marina, Najas minor, Potamogeton pectinatus in Potamogeton lucens ) pa so bile zelo podobne. Zaradi različnega življenjskega cikla makrofitskih vrst, so bile sicer razlike med vrstami v določenem mesecu zelo velike. Prisotnost vrst Nuphar luteum, Najas minor in Potamogeton lucens je bila v jezeru redka, zato je bil njihov prispevek k zmanjšanju hranil v sedimentu in vodi jezera majhen. Potamogeton pectinatus je bila s svojo relativno zmerno prisotnostjo prevladujoča vrsta v jezeru spomladi, poleti pa je nad njo močno prevladala vrsta Najas marina. Njena razrast je imela večji učinek na zmanjšano koncentracijo hranil v sedimentu in v vodi. Odstranitev 1 tone suhe biomase makrofita Najas marina v mesecu avgustu, bi prispevala k odstranitvi 2,7 kg fosforja in 28,2 kg dušika iz jezera.

Ključne besede

jezero, celotni dušik, celotni fosfor, Nuphar luteum (L.) Sibth et Sm. , Najas marina L., Najas minor All., Potamogeton lucens L. in Potamogeton pectinatus L.

Izvleček

Najas marina L. je prevladujoča makrofitska vrsta v Velenjskem jezeru. V jezeru se je pojavila leta 1997 in kmalu prevladala nad vrstama Myriophyllum spicatum L. in Potamogeton crispus L., ki sta do takrat prevladovali v jezeru. V članku so izpostavljene fizikalno kemijske in geomorfološke značilnosti jezera, ki so ene izmed pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na kompeticijske lastnosti določene vrste. Razmere v jezeru, kot so topla voda in nestabilen sediment, omogočajo uspešen razvoj in rast vrste Najas marina , ki je toploljubna enoletnica s kratkim življenjskim ciklom, hitrim načinom razmnoževanja iz semen in z zelo ekstenzivnim koreninskim sistemom.

Ključne besede

umetno jezero, fizikalno kemijske in geomorfološke značilnosti jezera, invazivnost rastlin, vodni makrofiti, Najas marina L.

Izvleček

110 uropatogenih sevov Escherichia coli , ki so jih na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani osamili iz diagnostičnih vzorcev urina, smo z molekularnobiološkimi metodami analizirali z namenom določiti gene, ki imajo zapise za adhezine: fimH (fimbrije tipa 1), papC , papGII in papGIII (fimbrije P), sfa (fimbrije S) in afa/dra (adhezini Afa/Dr). Nukleotidno zaporedje gena fimH smo odkrili v 97 % izolatov, papC v 49 %, papGII v 34 %, papGIII v 13%, sfa/foc v 24% in zaporedja afa/dra smo našli v 2 % vseh preučevanih izolatih. Prevalenca zaporedja fimH po posameznih filogenetskih skupinah A, B1, B2 in D je primerljiva. V vseh štirih filogenetskih skupinah smo našli tudi zaporedja papC , največja prevalenca je bila v skupini B2, kjer je kar 64 % izolatov vsebovalo to zaporedje. Zaporedje papGII je imelo največjo prevalenco v skupini D. Zaporedje papGIII smo našli izključno v skupini B2. V skupini B2 smo odkrili tudi veliko prevalenco fimbrij S (45 %). Analiza asociacij zapisov za adhezine z drugimi zapisi je pokazala, da je zaporedje papC asociirano z zaporedji papGII in papGIII ter zaporedji sfa/foc . Negativno povezavo smo našli med papGIII in traT ter med papGIII in zaporedji RepFIB. Med integroni in fimbrijami P in S smo tudi našli negativno povezavo, a le ta ni bila statistično značilna.

Ključne besede

uropatogena Escherichia coli , UPEC, adhezin, fimbrija

Izvleček

Prispevek obravnava odnos 210 učencev, starih 9 do 18 let, do rastlin in živali. Rezultati podpirajo predpostavko, da se zdijo živali učencem v splošnem zanimivejše od rastlin. Na zanimanje učencev je močno vplivala njihova starost, medtem ko smo razliko med spoloma našli eno samo.

Ključne besede

rastline, živali, starost, spol, odnos, slepota za rastline