|
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 64,
številka 1 (2021)
Vpliv ultrazvoka za zaviranje rasti alg na netarčne organizme – pregled literature
Pija Klemenčič, Aleksandra Krivograd Klemenčič
Izvleček
V zadnjih letih narašča zanimanje za uporabo ultrazvoka (UZ) za
nadzor prekomerne razrasti alg (cianobakterij) v vodnih telesih in tvorbe biofilma na
plovilih, hladilnih napravah in drugih industrijskih objektih. UZ deluje po fizikalnih
načelih in po trditvah proizvajalcev nima negativnih vplivov na netarčne organizme,
kot so ribe in zooplankton. Prvi poskusi uporabe UZ za zaviranje rasti alg in tvorbe
biofilma so potekali z uporabo visoko energijskih UZ, ki povzročajo kavitacijo, vendar
se je uporaba le-teh kmalu opustila zaradi morebitnih negativnih vplivov na netarčne
organizme, kamor sodijo tudi morski sesalci in potapljači. Danes se za zaviranje rasti
alg uporabljajo nizko energijski UZ, ki za kontrolo rasti alg in biofilma uporabljajo
resonančne frekvence in zvočni tlak, ki ga povzroča zvočni val s širjenjem skozi
vodni stolpec. O vplivu UZ na netarčne organizme obstaja le malo raziskav in še to z
nepopolnimi informacijami o karakteristikah testiranih UZ. Kljub temu lahko povzamemo,
da nizko energijski UZ, ki se uporabljajo za zatiranje alg in zmanjšanje tvorbe
biofilma, nimajo škodljivih vplivov na preučevane vrste rib. Kljub temu priporočamo
previdnost pri uporabi UZ v morskem okolju, saj lahko ultrazvočni valovi ovirajo
komunikacijo med morskimi sesalci ali škodijo ribam iz poddružine Alosinae - edine
znane ribe s sposobnostjo zaznavanja UZ. Raziskave o vplivu nizko energijskih UZ
na netarčne zooplanktonske organizme kažejo nasprotujoče si rezultate, od akutnih
letalnih učinkov do odsotnosti vpliva. Zato je potrebna previdnost pri uporabi UZ za
zmanjševanje rasti alg v ribnikih ali jezerih, zlasti z vidika varovanja zooplanktona
in s tem ohranjanja naravnega ravnovesja.
Ključne besede
kontrola alg, prekomerna namnožitev alg, ribe, ultrazvok, zooplankton |
Imunski sistem pri rakih: predstavitev raziskav s kopenskim rakom
Porcellio scaber
Andraž Dolar, Damjana Drobne, Rok Kostanjšek, Anita Jemec Kokalj
Izvleček
Zaradi stalne interakcije organizmov z okoljem so le ti tekom evolucije
razvili zmožnost prepoznavanja in razlikovanja med lastnimi in tujimi molekulami in
oblikovanja ustreznega odziva na tujke, kar je temeljna funkcija imunskega sistema.
Enakonožci
Porcellio scaber
so predstavniki kopenskih rakov, podobno kot tudi druge
skupine rakov pa imajo razvito naravno oziroma prirojeno imunost, ki jo tvorijo
imunske celice ali hemociti ter humoralne komponente. Opisali smo tri različne tipe
hemocitov, ki se nahajajo v hemolimfi: semigranularne (povprečno 65 %), granularne
(17 %) in hialine (18 %). Podobno veliki semigranulociti (premer 11,2 ± 0,4 μm) in
granulociti (premer 12,0 ± 0,3 μm) so ovalno do okrogle oblike, razlikujejo pa se v
gostoti citoplazemskih granul, ki pri granulocitih prevladujejo. Okrogli hialinociti
so manjši (8,1 ± 0,3 μm) in brez granul. Pri slednjih smo identificirali dva podtipa,
pri čemer domnevamo, da podtip 1 z velikim in okroglim jedrom ter prevladujočim
evkromatinom ustreza lastnostim zarodnih celic. Povprečna gostota prostih hemocitov
v hemolimfi
P. scaber
je 3,50 ± 0.19 x 10
6
celic/mL. Poleg metod za merjenje celičnih
komponent smo uspešno vpeljali metode za merjenje humoralnih komponent, kot so:
fenol oksidazi podobna aktivnost, koncentracija dušikovega oksida ter aktivnosti antioksidativnih
encimov in alfa-2 makroglobulina. V primeru okužbe
P. scaber
z bakterijo
(
Rhabdochlamydia porcellionis
) smo dokazali aktivacijo celičnega imunskega odziva
z izrazito tvorbo nodulov s prevladujočim deležem semigranulocitov. S temi bazičnimi
raziskavami smo si začrtali pot za nadaljnje raziskave na področju ekotoksikologije,
metodologijo spremljanja imunskih procesov pa bi lahko v prihodnosti prenesli tudi
na druge vrste rakov.
Ključne besede
enkapsulacija, fagocitoza, hemocit, melanizacija, nodulacija, signalna pot |
Polhova mast in protimikrobno učinkovanje
Leon Drame, Sara Skok, Janez Mulec
Izvleček
Polhovo mast se še vedno v ljudskem zdravilstvu uporablja za lajšanje
številnih zdravstvenih težav, vendar zaenkrat ne obstajajo sistematične raziskave o njeni
vlogi kot protimikrobne učinkovine. V sveži pohovi masti, pridobljeni na tradicionalen
način ter tudi v tisti, ki je že bila uporabljena, so bili prisotni mikroorganizmi. Polhova
mast v poskusu
in vitro
ni izkazala inhibitornega učinka na rast indikatorskih bakterij
Escherichia coli
in
Staphylococcus epidermidis
. Protimikrobno učinkovitost, o kateri
priča ljudsko zdravilstvo, in jo potrjuje njena stalna uporaba, gre najverjetneje pripisati
njeni stimulaciji imunskega sistema gostitelja. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki
bodo potrdile uporabnost polhove masti oziroma njenih aktivnih sestavnih delov pri
zdravljenju mikrobnih okužb z večkratno odpornimi sevi.
Ključne besede
mikroorganizmi, polhova mast, protimikrobna učinkovitost |
Učinki UV sevanja in temperature na funkcionalne značilnosti
Helianthemum nummularium subsp.
grandiflorum
na alpinskem in montanskem rastišču v Julijskih Alpah
Tadeja Trošt Sedej, Rok Damjanič
Izvleček
Alpinske in gorske rastline so razvile strategije za preživetje v skrajnih
razmerah, ki vključujejo visoko jakost UV in vidnega sevanja, skrajne temperature,
sušo in pomanjkanje hranil. Strategije preživetja alpinskih rastlin vključujejo biokemične,
fiziološke in morfološke odzive, ki jih raziskovalci zaradi zahtevne izvedbe
redko proučujejo. V naši raziskavi smo proučevali funkcionalne značilnosti alpske
rastline velecvetni popon
Helianthemum nummularium
subsp.
grandiflorum
, in sicer
pod naravnim in zmanjšanim sevanjem UV-B na dveh različnih nadmorskih višinah
(1600 in 2000 m n.m.) gore Zadnji Vogel v Julijskih Alpah.
Anatomijo listov, pigmente in optične lastnosti smo raziskovali na začetku in na
koncu rastne sezone. Rastline so ob obeh merjenjih vsebovale veliko UV-absorbirajočih
snovi (UV-AC). Večina parametrov, s katerimi smo ocenjevali debeline listnih tkiv,
se ni odzivala na različne sevalne in temperaturne razmere. Listi niso prepuščali UV
spektra sevanja, kar se je ujemalo z veliko vsebnostjo UV-AC. Velika prepustnost
fotosinteznega spektra sevanja na alpinski nadmorski višini je bila povezana z biokemičnimi
in anatomskimi značilnostmi rastline in ne z jakostjo UV sevanja. Nespremenjena
vsebnost klorofila pri
H. nummularium
bi lahko bila povezana z grmičasto rastno
obliko rastline, kjer zgornji listi zasenčijo spodnje liste ter tako prispevajo k manjšim
prejetim odmerkom UV in fotosintezno aktivnega sevanja ter k nižji temperaturi listov.
Študija kaže na kompleksen odziv alpinskih rastlin na UV sevanje in temperaturne
razmere v gorah, pri čemer je pomembna tudi rastna oblika rastline.
Ključne besede
Helianthemum nummularium,
optične značilnosti listov, pigmenti, UV sevanje |
Spektralni podpisi skorje enoletnih vejic različnih grmovnih vrst so večinoma
odvisni od biokemijskih lastnosti skorje
Mateja Grašič, Bojana Ropret, David Gradinjan, Alenka Gaberščik
Izvleček
Interakcija skorje s svetlobo je odvisna od optičnih lastnosti skorje, ki so
pomembne za energijsko ravnovesje rastlin zlasti izven vegetacijske sezone. Svetloba,
ki se odbije od skorje, predstavlja tudi nekakšen “spektralni podpis skorje”, ki je lahko
vrstno specifičen. V tej raziskavi smo proučili nekatere morfološke, biokemijske in
fiziološke lastnosti, ki lahko vplivajo na odbojnost skorje enoletnih vejic različnih
grmovnih vrst:
Corylus avellana
,
Rosa canina
,
Ligustrum vulgare
,
Sambucus nigra
,
Cornus sericea
var.
flaviramea
in
Viburnum lantana
. Opazili smo veliko variabilnost
med proučevanimi vrstami glede njihovih morfoloških, biokemijskih in fizioloških
lastnosti, razen fotokemične učinkovitosti fotosistema II. Med izbranimi vrstami so se
značilno razlikovali tudi spektralni podpisi skorje. Vrh odbojnosti pri vrsti
C. sericea
var.
flaviramea
je bil v rdečem, pri
C. avellana
v zelenem, druge vrste pa so pokazale
širok vrh, ki se je raztezal od zelenega do rdečega spektralnega območja. Redundančna
analiza je pokazala, da vsebnost UV-B–absorbirajočih snovi in antocianinov skupaj z
debelino zunanje in notranje skorje skupaj pojasnjujejo 61 % variabilnosti odbojnih
spektrov. Debelina zunanje skorje je bila pomembna za odbojnost v UV, vijoličnem
in modrem spektralnem območju, vsebnost antocianinov pa za odbojnost v zelenem
in rumenem spektralnem območju. Klorofil
b
je bil negativno povezan z odbojnostjo
vidnega dela spektra. Ta raziskava je pokazala velik pomen biokemijskih lastnosti
za razlago odbojnosti skorje. Razlike v “spektralnih podpisih skorje” omogočajo
razlikovanje med vrstami izven vegetacijske sezone.
Ključne besede
lesnate rastline, odbojnost, pigmenti, skorja, UV-B–absorbirajoče snovi |
Modeli razmerja stratifikacije krošnje za vrsto
Tectona grandis L. f v gozdnem rezervatu Oluwa, Nigerija
Omobolanle Temitope Faleye, Lucas Aderemi Akomolede, Olalekan Kehinde Ajayi, Opeyemi Philips Akinsulire
Izvleček
Raziskava preizkuša tri različne modele razmerja krošnje v nasadih
vrste
Tectona grandis
v gozdnem rezervatu Oluwa (država Ondo, Nigerija) z uporabo
spremenljivk koeficienta vitkosti in tržne višine. Modeli, ki temeljijo na nelinearnih
regresijskih funkcijah (logistični, Chapman-Richard in eksponentni) so pokazali, da
so parametri kot so bazalna površina, prostornina debel in povprečna višina drevesa na
hektar zelo pomembni. V razredu višjega premera in višine je bilo manj drevesnih vrst
kot v nižjem razredu. V kodominantnem in srednjem razredu je bilo tudi več dreves
kot v dominantni in zavrti plasti. Omejeno pojavljanje mladih rastlin odraža pretekle
motnje ekosistema. Poleg tega se je večina rastnih spremenljivk dreves v različnih
plasteh krošenj na preučevanem območju bistveno razlikovala. Vsi trije modeli so
glede na indekse, ki smo jih uporabili, dali zanesljive in ponovljive rezultate v vseh
plasteh krošenj. Chapman-Richardova in eksponentna funkcija sta pokazali skladne
trende in ujemanje. Priporočamo stroge ukrepe za kakršnekoli nezakonite posege, ki
bi lahko porušili občutljivo ravnovesje ekosistema ter da se celovitost sestojev ohrani
v regiji in spodbuja v drugih delih Nigerije.
Ključne besede
gozdni rezervat Oluwa modeliranje, rast drevesa, razmerje
krošnje,
Tectona grandis |
|