|
 |
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 49,
številka 2 (2006)
Replikon RepFIIA naravnega plazmida pRK100 bakterije Escherichia coli
STARČIČ ERJAVEC Marjanca, ŽGUR-BERTOK Darja
Izvleček
Cilj raziskave je bil označiti podobnost replikona (replikacijske regije) RepFIIA z drugimi podobnimi replikoni znanih plazmidov enterobakterij. V ta namen smo v nukleotidnem zaporedju replikona RepFIIA plazmida pRK100 poiskali posamezne gene/regije rep in njihovo nukleotidno zaporedje primerjali z drugimi, deponiranimi, nukleotidnimi zaporedji RepFIIA ter izračunali nukleotidno divergenco. Dobljeni rezultati so jasno pokazali, da so različni geni/regije rep v replikonu RepFIIA plazmida pRK100 enaki/zelo podobni rep različnih plazmidov. RepA2 od pRK100 je najbolj podoben genu repA2 plazmidov pCP301, pINV_F6_M1382, pWR501 in R1, copA je enak genu copA na plazmidih pC15-1a in R100, regija repA6 plazmida pRK100 je enaka regiji repA6 plazmidov pC15-1a, pCP301, pINV_F6_M1382, pWR501, R1 in R100, gen repA1 je najbolj podoben genu repA1 plazmida p1658/79, in regija repA4 plazmida pRK100 je najbolj podobna regiji repA4 plazmida pC15-1a. Povzamemo lahko, da je replikon RepFIIA plazmida pRK100 sestavljen kot mozaik in da ga v takšni sestavi do sedaj še niso našli na nobenem drugem plazmidu.
Ključne besede
plazmid, replikon RepFIIA, Enterobacteriaceae, nukleotidna divergenca |
Kolicini zbirke uropatogenih bakterij Escherichia coli
STARČIČ ERJAVEC Marjanca, RIJAVEC Matija, ŽGUR-BERTOK Darja
Izvleček
110 uropatogenih sevov bakterije Escherichia coli (UPEC) smo s pomočjo 20 kolicinogenih sevov iz Pugsleyeve zbirke testirali za produkcijo kolicinov. 42 testiranih sevov (38%) je bilo kolicinogenih. Vsi kolicinogeni sevi UPEC so povzročili propad producentskih sevov kolicinov ColA, ColB, ColD, ColE2, ColE3, ColE4, ColE5, ColE6, ColE7, ColIa, ColIb, ColK, ColN, MccB17, ColS4, MccC7 in ColE6-J iz Pugsleyeve zbirke. 93% kolicinogenih sevov UPEC je povzročilo propad ColM in ColE1 producentskega seva in 81% kolicinogenih sevov UPEC je povzročilo propad producentskega seva kolicina ColV. 67% kolicinogenih sevov UPEC je povzročilo propad vseh 20 kolicinogenih sevov Pugsleyeve zbirke in 33% kolicinogenih sevov UPEC je povzročilo propad 19 sevov iz Pugsleyeve zbirke. Večina kolicinogenih sevov (67%) je sintetizirala vsaj dva kolicina, ali pa kolicin, ki ni bil testiran. Kolicine sevov UPEC, ki sintetizirajo samo 1 kolicin, smo prepoznali; 8 sevov UPEC (19%) je sintetiziralo samo ColV, 3 sevi (7%) so sintetizirali samo ColM in 3 sevi (7%) so sintetizirali samo ColE1. V 88% kolicinogenih sevov smo našli plazmide. V 11 sevih DL smo našli konjugativne plazmide z zapisi za odpornost proti antibiotikom in za sintezo kolicinov. 19% hemolitičnih sevov UPEC in 44% nehemolitičnih sevov UPEC je bilo kolicinogenih; 28% sevov z zapisom cnf in 41% sevov brez zapisa cnf je bilo tudi kolicinogenih, medtem ko je bilo 40% z zapisom ibeA in 38% brez tega zapisa tudi kolicinogenih.
Ključne besede
kolicin, uropatogena Escherichia coli, UPEC, plazmid, hemolizin, hly, citotoksičen nekrotizirajoč dejavnik, cnf, invazin, ibeA. |
Kvantitativna analiza združbe makroinvertebratov v reki Temenici (JV Slovenia)
PUST Mojca, TOMAN Mihael J.
Izvleček
Za oceno ekološke kakovosti reke Temenice smo raziskovali združbo makroinvertebratov. Uporabili smo različne pristope, da bi primerjali njihovo uporabnost. Uporabljena je bila metodologija Surberjevega vzorčevalnika, vzorčili smo na štirih vzorčnih mestih vsake tri mesece od oktobra 2004 do julija 2004, skupno smo pobrali 16 kvantitativnih vzorcev. Saprobni in diverzitetni indeksi so pokazali resno poslabšanje kakovosti vode po toku navzdol in močan negativen vpliv mesta Trebnje na ekološko stanje reke Temenice. Multivariatni metodi DCA in CCA sta potrdili te rezultate, pokazali pa sta tudi večje razlike v strukturi združbe na vzorčnem mestu 1 v primerjavi z mestoma 2 in 3, ki jih z uporabo indeksov nismo zaznali.
Ključne besede
makroinvertebrati, ocena kakovosti vode, saprobni indeks, diverzitetni indeksi, DCA, CCA |
|
