Tkivna kultura bolhača ( Tanacetum cinerariifolium (Trevir.) Schultz Bip.)

Tkivna kultura bolhača ( Tanacetum cinerariifolium (Trevir.) Schultz Bip.)

Izvleček

Bolhač ( Tanacetum cinerariifolium ) je rastlinska vrsta z največjo vsebnostjo naravnih insekticidov – piretrinov. Postavili smo informacijski sistem za razvoj različnih sistemov tkivnih kultur in trženje njihovih proizvodov. Preučevali smo uporabo relacijskega informacijskega sistema za vpeljavo znanstvene hipoteze z visoko verjetnostjo. Z njegovo uporabo smo prepoznali, izbrali in priredili parametre sistema tkivnih kultur. Kot poskusni sistem smo uporabili tkivno kulturo bolhača in ugotavljali vpliv jasmonske kisline (JA) na tvorbo zalistnih poganjkov v tkivni kulturi. Dokazan je bil zaviralni učinek JA na diferencijo kulture poganjkov (100 μM, 10 μM) in predstavljena metoda za napoved intervala spreminjanja optimalne koncentracije JA (med 0,5 in 4,5 μM). Uvedli smo metodo HPLC za ugotavljanje vsebnosti piretrinov.

Ključne besede

Tanacetum cinerariifolium , bolhač, rastlinska tkivna kultura, tkivna kultura poganjkov, zalistni poganjki, naravni insekticidi, piretrini, jasmonska kislina, informacijski sistem

Zaščita pred UV-B sevanjem in dihalni potencial fitoplanktona iz visokogorskih jezer

Izvleček

Ugotavljali smo sposobnost za izgrajevanje UV zaščitnih snovi ter dihalni potencial (aktivnost terminalnega elektronskega transportnega sistema - ETS) fitoplanktona na petih visokogorskih jezerih, ki ležijo na različnih nadmorskih višinah, od 1383 do 2150 m. Vsebnost UV zaščitnih snovi je bila večja v fitoplanktonu iz višje ležečih jezer. Večja aktivnost ETS fitoplanktona iz višje ležečih jezer odraža potrebo po energiji, ki jo organizmi rabijo za mehanizme, s pomočjo katerih se zaščitijo pred sevanjem.

Ključne besede

visokogorska jezera, UV-B sevanje, klorofil a , UV absorbirajoče snovi, aktivnost ETS, obremenjenost s hranili

Fenotipska plastičnost vrste Glyceria fluitans na prehodu voda/kopno

Izvleček

Amfibijska vrsta Glyceria fluitans se pojavlja v presihajočem ekosistemu Cerkniškega jezera, kjer se poplave izmenjujejo s sušnimi obdobji. Vrsta porašča širok pas na prehodu iz vode na kopno. Na podlagi nekaterih anatomskih, morfoloških, biokemijskih in fizioloških analiz rastlin na prehodu smo ugotavljali fenotipsko plastičnost vrste. Plavajoči listi so bili debelejši, z obsežnejšim aerenhimom, nižjo vsebnostjo klorofila a+b in višjim razmerjem med klorofiloma a in b . Relativna vsebnost UV-B in UV-A zaščitnih snovi na listno površino se med proučevanimi oblikami ni bistveno razlikovala kar kaže na saturirane vrednosti. Izmerjeni parametri fluorescence so odražali nemoten privzem energije, saj so bile vrednosti potencialne in dejanske fotokemične učinkovitosti ter fotokemičnega in nefotokemičnega dušenja podobne na celotnem prehodu iz vode na kopno.

Ključne besede

Glyceria fluitans , prehod med kopnim in vodo, amfibijske značilnosti

Biomonitoring polucije okolja z analizo poškodovanosti pelodnih zrn

Izvleček

V biomonitoringu onesnaženosti okolja zaradi prometa smo analizirali stopnjo poškodovanosti pelodnih zrn pri 45 vrstah rastlin z naravnih rastišč ob naših avtocestah. Ugotovili smo, da je stopnja poškodovanosti peloda na poskusnih lokalitetah povezana s trajanjem prometa na posameznih avtocestnih odsekih, povečan obseg poškodovanosti peloda je bil pri biondikatorskih rastlinah na rastiščih, obremenjenih z vplivi prometa več kot 20 let. Ti rezultati kažejo, da je analiza poškodovanosti pelodnih zrn uporabna za sledenje kroničnih vplivov nizkih nivojev zračne polucije z genotoksičnimi agensi in oceno ogroženosti rastlin na naravnih rastiščih.

Ključne besede

samonikle bioindikatorske rastline, onesnaževanje z izpušnimi plini, poškodovanost pelodnih zrn

Stopnja dihanja in aktivnost dihalnega elektronskega transportnega sistema (ETS) pri ličinkah trzač iz gorskih jezer (SZ Slovenija)

Izvleček

Stopnjo dihanja in aktivnost elektronskega transportnega sistema (ETS) smo določali pri ličinkah štirih različnih vrst trzač, Chironomus thummi (Kieffer), Paratanytarsus austriacus (Kieffer), Procladius (Holotanypus) spp., in Zavrelimyia barbatipes (Kieffer), ki smo jih nalovili v treh gorskih jezerih. Aktivnost ETS in stopnja dihanja, ki smo ju merili pri standardni temperaturi 20 ºC, sta se značilno razlikovali med vrstami (ANOVA: p<0.001). Aktivnost ETS se je gibala med 10.3 µL O ₂ mg ^-1 DW h ^-1 pri ličinkah Zavrelimyia in 27.6 µL O ₂ mg ^-1 DW h ^-1 pri ličinkah Paratanytarsus . Najnižjo stopnjo dihanja smo določili pri ličinkah Procladius (4.0 µL O ₂ mg ^-1 DW h ^-1 ), najvišjo pa pri ličinkah Paratanytarsus (12.4 µL O ₂ mg ^-1 DW h ^-1 ). Aktivnost ETS in stopnja dihanja ličink sta se zmanjševali z naraščajočo velikostjo živali (p<0.001); vrednosti b sta znašali 0.82 za aktivnost ETS in 0.66 za dihanje. Opazili smo pozitivno korelacijo med stopnjo dihanja in aktivnostjo ETS pri vseh štirih vrstah. Raziskava je pokazala značilne razlike v razmerju ETS/R med vrstami (ANOVA: p<0.001). Nizko razmerje (0.98) je bilo določeno pri ličinkah Zavrelimyia , medtem ko je bilo pri ličinkah Procladius določeno najvišje razmerje (3.88). Različna razmerja so posledica razlik v vrstno-specifični telesni velikosti ter različne ekološke preference in tolerance pri posamezni vrsti trzač.

Ključne besede

Chironomidae, Diptera, bentos, razmerje ETS/R, aktivnost ETS, dihanje, metabolizem

Diverziteta dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) v Regijskem parku Škocjanske jame

Izvleček

V letih 2001 in 2002 smo v Regijskem parku Škocjanske jame popisovali favno dnevnih metuljev v 9 habitatnih tipih: suhi travniki, polsuhi travniki, zaraščajoči suhi travniki, gojeni travniki, njive, gozdni robovi, gozdne poti, melišča in naselja. Zabeležili smo 90 vrst dnevnih metuljev, kar je 50 % favne dnevnih metuljev Slovenije. Prevladujejo vseevropske (33 %), južnoevropske (20 %) in južnovzhodnoevropske (17 %) vrste. Favno sestavljajo travniške (56 vrst), grmovne (16 vrst), gozdne (8 vrst) in ubikvitarne (10 vrst) vrste. Med travniškimi vrstami je 34 (39 %) mezofilnih in 22 (24 %) kserotermofilnih vrst. 18 (20 %) registriranih vrst je evropsko in nacionalno ogroženih. Sestava favne metuljev v habitatnem tipu je odvisna od vrstne sestave in strukturiranosti vegetacije v habitatnem tipu ter zgradbe krajinskega mozaika, ki vpliva na disperzijo vrst. Alfa diverziteta je največja na košenih (62 vrst) in zaraščajočih (60 vrst) suhih travnikih. Razloga za velike vrednosti beta diverzitet in visoko gama diverziteto sta prisotnost ekološko specializiranih vrst in heterogenost območja. Z vidika ohranjanja vrstne raznolikosti in ogroženih vrst dnevnih metuljev so v parku najpomembnejši naslednji habitatni tipi: suhi travniki, polsuhi travniki, zaraščajoči suhi travniki, gozdne poti in gozdni robovi ter melišča.

Ključne besede

regijski park Škocjanske jame, dnevni metulji (Rhopalocera), razširjenost, favnistični elementi, vrstna diverziteta, ogrožene vrste

Profesor dr. Miroslav Zei – devetdesetletnik