Izvleček

V tem pregledu podajam svoj osebni pogled na začetke in razvoj zoofiziološkega laboratorija na Univerzi v Ljubljani do mojega odhoda s fakultete toda s projekcijami v sedanji čas. Za popolnejšo zgodovino laboratorija bi bil potreben dolgotrajnejši študij dokumentacije in arhivov Univerze v Ljubljani, Biološkega oddelka BF, Biotehniške fakultete in Inštituta za biologijo.

Ključne besede

zoofiziologija, fiziologija živali, Biološki oddelek BF, Inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani

Izvleček

Prispevek obravnava odnos 359 študentov razrednega pouka treh slovenskih Pedagoških fakultet do genskega inženiringa in gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izbor odgovorov oziroma soglašanje ali nesoglašanje s trditvami povezanimi z GSO izraža negotovost, nezaupanje in odklanjanje. S faktorsko analizo njihovih odgovorov smo prepoznali in ovrednotili nekatere skrbi in strahove, ki se pojavljajo v povezavi z razvojem novih tehnologij, njihov odnos do izobraževanja o GSO ter zaupanje do znanosti.

Ključne besede

gensko spremenjeni organizmi, GSO, bodoči učitelji, študenti razrednega pouka

Izvleček

Prispevek je pregled novih virov o kremenastih algah s povdarkom na genomiki, evoluciji, ekologiji ter biomimetični nanotehnološki aplikaciji. Kremenaste alge prispevajo velik delež k fotosintezni produkciji našega planeta. Njihov genom je mozaik elementov različnega izvora. Zasedajo različne ekološke niše, in verjetno so bile prvi organizmi s C4 način fotosinteze. Njihove frustule (silikatni ovoji) z izdelanimi raznolikimi vzorci omogočajo sledenje različnih oblik v zgodovini in prav frustule so tiste, zaradi katerih so kremenaste alge zanimive za biotehnologe.

Ključne besede

C4 fotosinteza, kloroplasti, kremenaste alge, dinamit, endosimbioza, nanotehologija, omega-3 maščobne kisline, silicij

Izvleček

Vrstna sestava in abundanca fitoplanktona se v Velenjskem jezeru določa že od leta 1994. Vrednost pH jezerske vode je bila 12 vse do leta 1994, ko so v Termoelektrarni Šoštanj uvedli zaprti krog transportne vode (oktober 1994). Ob visokem pH, so bile v jezeru v velikem številu prisotne le filamentozne cianobakterije Oscillatoria ssp., z redko prisotnostjo taksonov Synedra sp. in Ceratium sp.. V letu 1995, ko je pH zgornjih plasti jezera narastel do 9, je število taksonov zraslo na število 7 ( Coelosphaeria sp., Gomphosphaeria sp., Scenedesmus sp., Pediastrum sp., Asterionella sp., Synedra sp. in Ceratium sp.) in v letu 1996, ko je pH padel na 8, smo lahko v jezeru določili že 13 taksonov. Jezero nudi zelo ugodne razmere za razvoj alg, saj je bogato s hranili. Od leta 1996 sicer ostajajo koncentracije hranil v epilimniju bolj ali manj enake, v spodnjih plasteh pa se z leti povečujejo koncentracije amonija (NH 4 + ) in kisikova krivulja je postala klinogradna. Medtem ko je bilo jezero v letu 1996 še prezračeno do dna (45 m), je že v letu 2000 kisik skoraj popolnoma izginil pod globino 20 metrov. Velenjsko jezero lahko glede na OECD klasifikacijo uvrstimo glede na količino celotnega fosforja (120 μg L –1 ) in celotnega dušika (1500 μg L –1 ) med hiperevtrofna jezera, na osnovi povprečne prosojnosti (5.38 m) med mezoevtrofna jezera, in na osnovu povprečne koncentracije klorofila a (1,03 μg L –1 ) med oligotrofna jezera. Kljub veliki koncentraciji hranilnih snovi v jezeru, pa primarna produkcija ni tako velika kot je v drugih podobnih jezerskih ekosistemih. Vzrok za to lahko iščemo v drugačnem kemizmu, saj se zaradi bližine industrije jezero polni z ioni Ca 2+ , K + , Mg 2+ , Na + , Cl – , še posebej pa z SO 4 2– . Prevladajoči algi v letu 2007 sta bili cyanobacteria Pseudanabaena cf. catenata in Planktothrix rubescens . Cvet prve vrste se je pojavil v juniju, druga vrsta pa je cvetela od novembra do januarja. Pogosti vrsti v letu 2007 sta bili tudi dynophyta Ceratium hirundinella in Peridinium cinctum .

Ključne besede

pH, jezero, hranila, fitoplankton

Izvleček

Preučevati smo vpliv sočasnega dodatka Cd in Zn v substrat na njuno akumulacijo pri nedavno odkriti hiperakumulacijski vrsti rani mošnjak ( Thlaspi praecox, Brassicaceae) in jo primerjali z akumulacijo pri modelni hiperakumulacijski rastlini modrikasti mošnjak ( T. caerulescens ). Obe vrsti smo gojili v rastlinjaku tri mesece. Dodatek Zn v substrat je povečal dostopnost Cd v substratu, ne da bi se ob tem povečala pH vrednost substrata, posledično pa smo izmerili večje koncentracije in vsebnosti Cd v poganjkih pri obeh vrstah, kar pomeni, da imata vrsti podobno sposobnost odstranjevanja Cd iz substrata. V kombiniranem tretmaju (Cd in Zn) smo pri obeh vrstah izmerili največjo biomaso poganjkov in zmanjšano koncentracijo Zn v koreninah in poganjkih, vsebnost Zn pa se pri tem ni spremenila. Rezultati nakazujejo na ločen privzem in transport Cd in Zn pri vrsti T. praecox , kar jo postavlja ob bok ekotipu vrste T. caerulescens Ganges, za katero velja superiorna sposobnost hiperakumulacije Cd.

Ključne besede

Thlaspi caerulescens , Thlaspi praecox , privzem kadmija, hiperakumulacija, privzem cinka

Izvleček

Cilj raziskave je bil oceniti prevalenco, razporeditev in asociacije različnih otokov patogenosti (PAI I 536 do PAI IV 536 , PAI I J96 , PAI II J96 , PAI I CFT073 in PAI II CFT073 ), sistemov za privzem železa (geni iutA , iucD , iroN , iroCD , fyuA , irp2 , iha , ireA , in hbp ) in plazmidov v zunajčrevesnih patogenih sevih bakterije Escherichia coli (ExPEC) izoliranih iz slovenskih bolnikov. Devetindvajset izolatov ExPEC, ki so jih osamili na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, smo s pomočjo PCR preiskali za prisotnost različnih otokov patogenosti in sistemov za privzem železa, z molekulskobiološkimi tehnikami smo preverjali prisotnost plazmidov v preučevanih sevih. Statistično značilnost povezave preučevanih PAI in sistemov za privzem železa smo ugotavljali s Fisherjevim eksaktnim testom. PAI IV 536 smo našli v 19, PAI II CFT073 v 6, PAI I CFT073 v 4 , PAI II J96 v enem od preučevanih izolatov. PAI I 536 , PAI II 536 , PAI III 536 in PAI I J96 nismo odkrili v nobenem izmed preučevanih izolatov. V 19 sevih smo odkrili plazmide. Gen irp2 smo našli v 20, fyuA v 19, iucD in iutA v 12, iha v 9, iroN v 8, iroCD v 7, ireA v 7 in hbp v 4 od preučevanih sevov. PAI IV 536 je bil statistično značilno povezan s siderofornim sistemom jersiniabaktin in PAI I CFT073 je bil statistično značilno povezan s siderofornim sistemom aerobaktin in Iha. Kolikor nam je poznano, je to prva raziskava o PAI in sistemih za privzem železa na zbirki sevov ExPEC iz slovenskih bolnikov, in ki podaja podatke o PAI, sistemih za privzem železa in plazmidih izolatov ExPEC iz infekcij kože in podkožja.

Ključne besede

Zunajčrevesna patogena Escherichia coli , ExPEC, otoki patogenosti, PAI, plazmid, sistemi za privzem železa

Izvleček

Toksičnost klormefosa smo določili na deževnikih ( Eisenia andrei ) in rakih enakonožcih ( Porcellio scaber ). Obe vrsti sta pogosto uporabljeni v tovrstnih študijah. Živali smo izpostavili klormefosu preko standardizirane zemlje Lufa 2.2. Vrednost LC 50 za preživetje deževnikov je bila 58 mg/kg suhe zemlje in 76 mg/kg suhe zemlje za rake enakonožce. Ugotovili smo, da so sprememba telesne teže in razmnoževanja pri deževnikih ter vedenjski odziv rakov enakonožcev bolj občutljivi parametri kot preživetje. Na podlagi sprememb telesne teže pri deževnikih, so bile določene vrednosti NOEC in LOEC, in sicer 1 in 3 mg/kg suhe zemlje. Deževniki se niso razmnoževali niti pri najnižji koncentraciji klormefosa (LOEC< 1 mg/kg suhe zemlje). Raki enakonožci so se značilno manj zakopavali v zemljo, v kateri je bilo ≥40 mg/kg suhe zemlje (LOEC). V primerjavi z nekaterimi drugimi organofosfatnimi insekticidi, je bil klormefos izjemno toksičen za testirane kopenske nevretenčarje.

Ključne besede

ekotoksičnost; organofosfati; klormefos; izpostavitev preko zemlje; kopenski nevretenčarji

Izvleček

Mešički so celični organeli, v katerih so shranjene signalne molekule (živčni prenašalci, hormoni), ki so nujno potrebne za delovanje živčnih in endokrinih celic, saj omogočajo komunikacjo med tkivi in organi. Po stimulaciji se signalne molekule izločijo iz mešičkov s pomočjo eksocitoze. Eksocitoza je temeljni biološki proces, pri katerem pride do zlitja membrane mešička in plazemske membrane, pri čemer nastane kanal – fuzijska pora, skozi katerega se izločijo signalne molekule v zunajcelični prostor ali krvni obtok. Pred eksocitozo mešički potujejo v neposredno bližino plazemske membrane, kjer se vsidrajo in pripravijo za zlitje s plazemsko membrano. V naslednjih fazah naj bi stimulacija sprožila nastanek fuzijske pore in popolno sprostitev vsebine mešička skozi fuzijsko poro. Fuzijska pora se lahko po odprtju zapre ( t.i. prehodna, angl. »kiss-and-run« eksocitoza) ali pa razširi, kar vodi do popolnega zlitja membrane mešička s plazemsko membrano ( t.i. popolna, angl. »full fusion« eksocitoza). Nedavne raziskave so pokazale, da proces eksocitoze ni tako preprost. V preglednem članku se bomo osredotočili na najnovejše raziskave, ki kažejo, da je prehodna eksocitoza lahko uravnavana, kar vpliva na zmožnost izločanja signalnih molekul iz posameznega mešička. Naše nedavne raziskave so pokazale, da v laktotrofih iz hipofize, sproščanje peptidnih signalnih molekul iz mešičkov vključuje tako modulacijo kinetike fuzijske pore kot tudi uravnavanje prevodnosti (premera) fuzijske pore.

Ključne besede

eksocitoza, mešiček, fuzijska pora, prehodna/popolna fuzija, hipofizni laktotrofi, peptidni hormoni

Izvleček

Pri raziskavah združbe strig uporabljamo različne metode vzorčenja za zbiranje osebkov. Med raziskavo združbe strig raznomernega bukovega sestoja v Dinarskih gozdovih Slovenije so bile uporabljene talne pasti z vodili za lov strig, ki so hodile v določeni smeri. V prispevku so predstavljene te pasti in ulov strig z njimi. V raziskovanem sestoju je bilo postavljenih 30 talnih pasti z vodili (vsaka je imela po 2 lovilni posodici). Praznjenje posodic z ulovom je potekalo skozi vse leto 2003. Ujetih je bilo 2367 strig iz 37 vrst. Večina ulova predstavljajo dobro mobilni, telesno večji lithobiidi ki preferirajo sloj stelje. Delež mladostnih osebkov je zelo majhen. Osebki vrste Eupolybothrus tridentinus predstavljajo 45% celotnega ulova v pasteh.

Ključne besede

metode vzorčenja, lov s pastmi, migracija, dinamika združbe, talni členonožci

Izvleček

Predstavljena je strokovna bibliografija revije Acta Biologica Slovenica prej Biološki vestnik. V bibliografski pregled je vključenih vseh 918 znanstvenih in strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v obdobju od 1952 do 2008. Članke je napisalo 642 avtorjev iz 29 držav, pisali so v 6 jezikih. Citiranih je 15.584 enot virov uporabljene literature.

Ključne besede

Acta Biologica Slovenica, Biološki vestnik, strokovna bibliografija