|
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 52,
številka 2 (2009)
Razvoj zoofiziologije na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete inInštitutu zabiologijo do leta 1987 – osebni pogled
Matija GOGALA
Izvleček
V tem pregledu podajam svoj osebni pogled na začetke in razvoj zoofiziološkega laboratorija na Univerzi v Ljubljani do mojega odhoda s fakultete toda s projekcijami v sedanji čas. Za popolnejšo zgodovino laboratorija bi bil potreben dolgotrajnejši študij dokumentacije in arhivov Univerze v Ljubljani, Biološkega oddelka BF, Biotehniške fakultete in Inštituta za biologijo.
Ključne besede
zoofiziologija, fiziologija živali, Biološki oddelek BF, Inštitut za biologijo, Univerza v Ljubljani |
Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov (GSO)
Jana AMBROŽIČ - DOLINŠEK, Andrej ŠORGO
Izvleček
Prispevek obravnava odnos 359 študentov razrednega pouka treh slovenskih Pedagoških fakultet do genskega inženiringa in gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izbor odgovorov oziroma soglašanje ali nesoglašanje s trditvami povezanimi z GSO izraža negotovost, nezaupanje in odklanjanje. S faktorsko analizo njihovih odgovorov smo prepoznali in ovrednotili nekatere skrbi in strahove, ki se pojavljajo v povezavi z razvojem novih tehnologij, njihov odnos do izobraževanja o GSO ter zaupanje do znanosti.
Ključne besede
gensko spremenjeni organizmi, GSO, bodoči učitelji, študenti razrednega pouka |
Kremenaste alge: Njihov nenavadni razvoj in izjemne lastnosti
Lars Olof BJÖRN, Gertrud CRONBERG
Izvleček
Prispevek je pregled novih virov o kremenastih algah s povdarkom na genomiki, evoluciji, ekologiji ter biomimetični nanotehnološki aplikaciji. Kremenaste alge prispevajo velik delež k fotosintezni produkciji našega planeta. Njihov genom je mozaik elementov različnega izvora. Zasedajo različne ekološke niše, in verjetno so bile prvi organizmi s C4 način fotosinteze. Njihove frustule (silikatni ovoji) z izdelanimi raznolikimi vzorci omogočajo sledenje različnih oblik v zgodovini in prav frustule so tiste, zaradi katerih so kremenaste alge zanimive za biotehnologe.
Ključne besede
C4 fotosinteza, kloroplasti, kremenaste alge, dinamit, endosimbioza, nanotehologija, omega-3 maščobne kisline, silicij |
Changes in physico-chemical characteristics and the succession of phytoplankton in the lake Velenjsko jezero following its restoration
Zdenka MAZEJ, Gabrijela TRIGLAV BREŽNIK, Rudi RAMŠAK
Izvleček
Vrstna sestava in abundanca fitoplanktona se v Velenjskem jezeru določa že od leta 1994. Vrednost pH jezerske vode je bila 12 vse do leta 1994, ko so v Termoelektrarni Šoštanj uvedli zaprti krog transportne vode (oktober 1994). Ob visokem pH, so bile v jezeru v velikem številu prisotne le filamentozne cianobakterije
Oscillatoria
ssp., z redko prisotnostjo taksonov
Synedra
sp. in
Ceratium
sp.. V letu 1995, ko je pH zgornjih plasti jezera narastel do 9, je število taksonov zraslo na število 7 (
Coelosphaeria
sp.,
Gomphosphaeria
sp.,
Scenedesmus
sp.,
Pediastrum
sp.,
Asterionella
sp.,
Synedra
sp. in
Ceratium
sp.) in v letu 1996, ko je pH padel na 8, smo lahko v jezeru določili že 13 taksonov. Jezero nudi zelo ugodne razmere za razvoj alg, saj je bogato s hranili. Od leta 1996 sicer ostajajo koncentracije hranil v epilimniju bolj ali manj enake, v spodnjih plasteh pa se z leti povečujejo koncentracije amonija (NH 4 +
) in kisikova krivulja je postala klinogradna. Medtem ko je bilo jezero v letu 1996 še prezračeno do dna (45 m), je že v letu 2000 kisik skoraj popolnoma izginil pod globino 20 metrov. Velenjsko jezero lahko glede na OECD klasifikacijo uvrstimo glede na količino celotnega fosforja (120 μg L –1
) in celotnega dušika (1500 μg L –1
) med hiperevtrofna jezera, na osnovi povprečne prosojnosti (5.38 m) med mezoevtrofna jezera, in na osnovu povprečne koncentracije klorofila a (1,03 μg L –1
) med oligotrofna jezera. Kljub veliki koncentraciji hranilnih snovi v jezeru, pa primarna produkcija ni tako velika kot je v drugih podobnih jezerskih ekosistemih. Vzrok za to lahko iščemo v drugačnem kemizmu, saj se zaradi bližine industrije jezero polni z ioni Ca 2+
, K +
, Mg 2+
, Na +
, Cl –
, še posebej pa z SO 4 2–
. Prevladajoči algi v letu 2007 sta bili cyanobacteria
Pseudanabaena
cf. catenata in
Planktothrix rubescens
. Cvet prve vrste se je pojavil v juniju, druga vrsta pa je cvetela od novembra do januarja. Pogosti vrsti v letu 2007 sta bili tudi dynophyta
Ceratium hirundinella
in
Peridinium cinctum
.
Ključne besede
pH, jezero, hranila, fitoplankton |
Vpliv interakcije Cd in Zn v substratu na njuno kopičenje pri dveh hiperakumulacijskih vrstah Cd in Zn iz rodu
Thlaspi
Paula PONGRAC, Eva BRVAR, Marjana REGVAR
Izvleček
Preučevati smo vpliv sočasnega dodatka Cd in Zn v substrat na njuno akumulacijo pri nedavno odkriti hiperakumulacijski vrsti rani mošnjak (
Thlaspi praecox,
Brassicaceae) in jo primerjali z akumulacijo pri modelni hiperakumulacijski rastlini modrikasti mošnjak (
T. caerulescens
). Obe vrsti smo gojili v rastlinjaku tri mesece. Dodatek Zn v substrat je povečal dostopnost Cd v substratu, ne da bi se ob tem povečala pH vrednost substrata, posledično pa smo izmerili večje koncentracije in vsebnosti Cd v poganjkih pri obeh vrstah, kar pomeni, da imata vrsti podobno sposobnost odstranjevanja Cd iz substrata. V kombiniranem tretmaju (Cd in Zn) smo pri obeh vrstah izmerili največjo biomaso poganjkov in zmanjšano koncentracijo Zn v koreninah in poganjkih, vsebnost Zn pa se pri tem ni spremenila. Rezultati nakazujejo na ločen privzem in transport Cd in Zn pri vrsti
T. praecox
, kar jo postavlja ob bok ekotipu vrste
T. caerulescens
Ganges, za katero velja superiorna sposobnost hiperakumulacije Cd.
Ključne besede
Thlaspi caerulescens
,
Thlaspi praecox
, privzem kadmija, hiperakumulacija, privzem cinka |
Otoki patogenosti, plazmidi in sistemi za privzem železa v zunajčrevesnih patogenih sevih bakterije
Escherichia coli
Marjanca STARČIČ ERJAVEC, Tanja ARBITER, Darja ŽGUR BERTOK
Izvleček
Cilj raziskave je bil oceniti prevalenco, razporeditev in asociacije različnih otokov patogenosti (PAI I 536
do PAI IV 536
, PAI I J96
, PAI II J96
, PAI I CFT073
in PAI II CFT073
), sistemov za privzem železa (geni
iutA
,
iucD
,
iroN
,
iroCD
,
fyuA
,
irp2
,
iha
,
ireA
, in
hbp
) in plazmidov v zunajčrevesnih patogenih sevih bakterije
Escherichia coli
(ExPEC) izoliranih iz slovenskih bolnikov. Devetindvajset izolatov ExPEC, ki so jih osamili na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, smo s pomočjo PCR preiskali za prisotnost različnih otokov patogenosti in sistemov za privzem železa, z molekulskobiološkimi tehnikami smo preverjali prisotnost plazmidov v preučevanih sevih. Statistično značilnost povezave preučevanih PAI in sistemov za privzem železa smo ugotavljali s Fisherjevim eksaktnim testom. PAI IV 536
smo našli v 19, PAI II CFT073
v 6, PAI I CFT073
v 4 , PAI II J96
v enem od preučevanih izolatov. PAI I 536
, PAI II 536
, PAI III 536
in PAI I J96
nismo odkrili v nobenem izmed preučevanih izolatov. V 19 sevih smo odkrili plazmide. Gen
irp2
smo našli v 20,
fyuA
v 19,
iucD
in
iutA
v 12,
iha
v 9,
iroN
v 8,
iroCD
v 7,
ireA
v 7 in
hbp
v 4 od preučevanih sevov. PAI IV 536
je bil statistično značilno povezan s siderofornim sistemom jersiniabaktin in PAI I CFT073
je bil statistično značilno povezan s siderofornim sistemom aerobaktin in Iha. Kolikor nam je poznano, je to prva raziskava o PAI in sistemih za privzem železa na zbirki sevov ExPEC iz slovenskih bolnikov, in ki podaja podatke o PAI, sistemih za privzem železa in plazmidih izolatov ExPEC iz infekcij kože in podkožja.
Ključne besede
Zunajčrevesna patogena
Escherichia coli
, ExPEC, otoki patogenosti, PAI, plazmid, sistemi za privzem železa |
Strupenost organofosfatnega pesticida klormefosa za deževnike
Eisenia andrei
inkopenske enakonožce
Porcellio scaber
Rok HRŽENJAK, Primož ZIDAR, Tina VIRANT CELESTINA, Nevenka KOŽUH ERŽEN, Lucija KOLAR
Izvleček
Toksičnost klormefosa smo določili na deževnikih (
Eisenia andrei
) in rakih enakonožcih (
Porcellio scaber
). Obe vrsti sta pogosto uporabljeni v tovrstnih študijah. Živali smo izpostavili klormefosu preko standardizirane zemlje Lufa 2.2. Vrednost LC 50
za preživetje deževnikov je bila 58 mg/kg suhe zemlje in 76 mg/kg suhe zemlje za rake enakonožce. Ugotovili smo, da so sprememba telesne teže in razmnoževanja pri deževnikih ter vedenjski odziv rakov enakonožcev bolj občutljivi parametri kot preživetje. Na podlagi sprememb telesne teže pri deževnikih, so bile določene vrednosti NOEC in LOEC, in sicer 1 in 3 mg/kg suhe zemlje. Deževniki se niso razmnoževali niti pri najnižji koncentraciji klormefosa (LOEC< 1 mg/kg suhe zemlje). Raki enakonožci so se značilno manj zakopavali v zemljo, v kateri je bilo ≥40 mg/kg suhe zemlje (LOEC). V primerjavi z nekaterimi drugimi organofosfatnimi insekticidi, je bil klormefos izjemno toksičen za testirane kopenske nevretenčarje.
Ključne besede
ekotoksičnost; organofosfati; klormefos; izpostavitev preko zemlje; kopenski nevretenčarji |
Mehanizmi eksocitoze
Nina VARDJAN, Matjaž STENOVEC, Jernej JORGAČEVSKI, Marko KREFT, Robert ZOREC
Izvleček
Mešički so celični organeli, v katerih so shranjene signalne molekule (živčni prenašalci, hormoni), ki so nujno potrebne za delovanje živčnih in endokrinih celic, saj omogočajo komunikacjo med tkivi in organi. Po stimulaciji se signalne molekule izločijo iz mešičkov s pomočjo eksocitoze. Eksocitoza je temeljni biološki proces, pri katerem pride do zlitja membrane mešička in plazemske membrane, pri čemer nastane kanal – fuzijska pora, skozi katerega se izločijo signalne molekule v zunajcelični prostor ali krvni obtok. Pred eksocitozo mešički potujejo v neposredno bližino plazemske membrane, kjer se vsidrajo in pripravijo za zlitje s plazemsko membrano. V naslednjih fazah naj bi stimulacija sprožila nastanek fuzijske pore in popolno sprostitev vsebine mešička skozi fuzijsko poro. Fuzijska pora se lahko po odprtju zapre (
t.i.
prehodna, angl. »kiss-and-run« eksocitoza) ali pa razširi, kar vodi do popolnega zlitja membrane mešička s plazemsko membrano (
t.i.
popolna, angl. »full fusion« eksocitoza). Nedavne raziskave so pokazale, da proces eksocitoze ni tako preprost. V preglednem članku se bomo osredotočili na najnovejše raziskave, ki kažejo, da je prehodna eksocitoza lahko uravnavana, kar vpliva na zmožnost izločanja signalnih molekul iz posameznega mešička. Naše nedavne raziskave so pokazale, da v laktotrofih iz hipofize, sproščanje peptidnih signalnih molekul iz mešičkov vključuje tako modulacijo kinetike fuzijske pore kot tudi uravnavanje prevodnosti (premera) fuzijske pore.
Ključne besede
eksocitoza, mešiček, fuzijska pora, prehodna/popolna fuzija, hipofizni laktotrofi, peptidni hormoni |
Ulov strig v talnih pasteh z vodili
Tanja GRGIČ, Ivan KOS
Izvleček
Pri raziskavah združbe strig uporabljamo različne metode vzorčenja za zbiranje osebkov. Med raziskavo združbe strig raznomernega bukovega sestoja v Dinarskih gozdovih Slovenije so bile uporabljene talne pasti z vodili za lov strig, ki so hodile v določeni smeri. V prispevku so predstavljene te pasti in ulov strig z njimi. V raziskovanem sestoju je bilo postavljenih 30 talnih pasti z vodili (vsaka je imela po 2 lovilni posodici). Praznjenje posodic z ulovom je potekalo skozi vse leto 2003. Ujetih je bilo 2367 strig iz 37 vrst. Večina ulova predstavljajo dobro mobilni, telesno večji lithobiidi ki preferirajo sloj stelje. Delež mladostnih osebkov je zelo majhen. Osebki vrste Eupolybothrus tridentinus predstavljajo 45% celotnega ulova v pasteh.
Ključne besede
metode vzorčenja, lov s pastmi, migracija, dinamika združbe, talni členonožci |
Bibliografija revije Acta Biologica Slovenica (1997– ) prej Biološki vestnik (1952–1995)
Boža Janžekovič
Izvleček
Predstavljena je strokovna bibliografija revije Acta Biologica Slovenica prej Biološki vestnik. V bibliografski pregled je vključenih vseh 918 znanstvenih in strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v obdobju od 1952 do 2008. Članke je napisalo 642 avtorjev iz 29 držav, pisali so v 6 jezikih. Citiranih je 15.584 enot virov uporabljene literature.
Ključne besede
Acta Biologica Slovenica, Biološki vestnik, strokovna bibliografija |
|