|
 |
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 45,
številka 2 (2002)
Poskusi izbire hrane z različno vsebnostjo kadmijevega nitrata na kopenskem enakonožcu
Oniscus asellus
(Crustacea)
KASCHL Ulf Skender, ZIDAR Primož, ŠTRUS Jasna, STORCH Volker
Izvleček
Proučevali smo vpliv različnih koncentracij hrani dodanega kadmijevega nitrata na izbiro hrane pri kopenskem enakonožcu Oniscus asellus. V poskusih izbire smo primerjali stopnjo hranjenja z neonesnaženo in onesnaženo hrano, v odvisnosti od koncentracije kadmijevega nitrata in trajanja hranjenja. Živali so zaužile manj onesnažene hrane že v prvem tednu poskusa izbire tudi pri najnižji koncentraciji kadmijevega nitrata dodanega hrani. V tretjem tednu poskusa je bilo pri vseh skupinah živali razmerje med stopnjo hranjenja z neonesnaženo in onesnaženo hrano 6:4. Pri živalih, ki so med poskusom jedle hrano z dodanim kadmijevim nitratom, je bila telesna vsebnost kadmija povečana. Iz rezultatov sklepamo, da raki enakonožci verjetno ne razlikujejo med hrano z različno vsebnostjo kadmijevega nitrata. razlike v stopnjihranjenja z neonesnaženo in onesnaženo hrano so verjetno posledica prehranjevalnega vedenja živali, povezanega s presnovnimi učinki kadmija.
Ključne besede
enakonožci, Oniscus asellus, izbira hrane, kadmijev nitrat, onesnaževanje, stopnja hranjenja, akumulacija |
Adaptivna mutacija: bomo prživeli genetske veščine bakterij?
KRAŠOVEC Rok, JERMAN Igor
Izvleček
Izvor in dinamika genetskih variacij je eden od ključnih vprašanj moderne znanosti, ki še vedno čaka na dokončen odgovor. Koncepti v zvezi z genetskimi variacijami povzročajo veliko polemik, saj nosijo ključ do skrivnosti evolucije. Molekularni biologi, genetiki in biokemiki, so zavoljo tako močnega motiva zbrali ogromno količino eksperimentalnih podatkov, ki kažejo, da je genom dinamičen, hiearhično organiziran in kompleksno integriran sistem za shranjevanje in obdelovanje informacij. Dinamično ravnotežje med stabilnostjo in spremenljivostjo DNK zapisa je nujno za pravilno funkcioniranje organizma. Poleg številnih DNK popravljalnih proteinov in DNK varovalnih mehanizmov, imajo organizmi tudi biokemične sisteme, sposobne spreminjanja DNK informacije. Eden najbolj polemičnih in hkrati najbolj poučnih je fenomen imenovan adaptivna mutacija. Najin namen je pregledati dognanja o adaptivni mutaciji pri prokariontih in pokazati, da je nadgradnja togega neodarvinističnega pogleda na izvor genetskih variacij, nujno potrebna.
Ključne besede
adaptivna mutacija, inducibilna mutageneza, transponibilni elementi, signal prevajalna mreža, neodarvinizem |
Vodni makrofiti Krnskega jezera, Slovenija
URBANC BERČIČ Olga, GABERŠČIK Alenka, ŠIŠKO Miljan, BRANCELJ Anton
Izvleček
Makrofite v Krnskem jezeru spremljamo od 1991 leta. V jezeru je prisotnih pet vrst podvodnih rastlin, ki uspevajo na različnih globinah. Zaradi pospešene evtrofikacije, ki je odraz povečanega vnosa nutrientov iz zaledja, se globina uspevanja spreminja. Med letoma 1997 in 1998 je bila serija potresov, zaradi česar se je vnos snovi iz zaledja povečal in dodatno vplival na procese v jezeru. Občasno cvetenje fitoplanktona je zmanjšalo prosojnost vode, kar se je odrazilo na rasti, razvoju in razporeditvi submerznih makrofitov. Tako so v letu 1998 makrofiti segali do globine 7 m, njihova največja biomasa je bila 5,8 kg suhe teže m
-2
na globini 2 m. Celotna primarna produkcija organske snovi v jezeru je bila ocenjena na 4991 kg leto
-1
, pri čemer je bil delež parožnic 95,5 %, delež dristavcev pa le 0,6 %.
Ključne besede
vodni makrofiti, klorofil
a
, Krnsko jezero, gorsko jezero, nutrienti, organska snov, primarna produkcija |
Goli polži (gastropoda: Pulmonata: Milacidae, Limacidae, Boettgerillidae, Agriolimacidae, Arionidae) Slovenije
VAUPOTIČ Marjan, VELKOVRH France
Izvleček
Podan je prvi obsežnejši pregled favne golih polžev Slovenije. Z obdelavo približno 600 vzorcev z golimi polži (Milacidae, Limacidae, Boettgerillidae, Agriolimacidae in Arionidae) iz treh zbirk in z analizo podatkov iz literature je bilo na območju Slovenije ugotovljenih 27 vrst. Med njimi je šest vrst, za katere so to prvi podatki o prisotnosti na območju Slovenije. Največ vrst golih polžev v Sloveniji je iz družine Milacidae (8). Seznam vrst je dopolnjen s kartami njihove razširjenosti po kvadratih UTM (10 x 10 km).
Ključne besede
polži (Gastropoda), goli polži, favna, razširjenost, Slovenija |
|
