Izvleček

Ključne besede

Izvleček

Temnocvetni loček ( Juncus atratus Krock.) iz družine ločkovk ( Juncaceae ) je

srednjeevropsko-južnosibirska vrsta vlažnih travnikov. V Srednji Evropi je vrsta zelo redka in

ogrožena. Na slovenskem rdečem seznamu je navedena med nezadostno znanimi vrstami (K).

Edini podatek o uspevanju vrste za Slovenijo (Prem pri Ilirski Bistrici, Jugozahodna Slovenija) je

star več kot 100 let in ga kasnejše raziskave niso uspele potrditi. Maja 2010 je bila vrsta najdena

na Goričkem (Severovzhodna Slovenija), kjer raste na vlažnem travniku pri vasi Kobilje. Članek

obravnava nedavno najdbo vrste v Sloveniji v širšem kontekstu, razširjenost vrste, habitat in

faktorje ogrožanja. Namen raziskave je postaviti temelje za ohranjanje vrste v Sloveniji. Glede

na nedavno najdbo in rezultate naše raziskave, avtorji predlagajo, da se vrsto Juncus atratus v

slovenskem rdečem seznamu uvrsti med prizadete vrste slovenske fl ore (E).

Ključne besede

Juncus atratus, Juncaceae , naravovarstvo, slovenska fl ora, Goričko, rdeči seznam, vlažni travniki

Izvleček

Članek obravnava škodo, ki jo povzročajo herbarijski škodljivci v herbarijski zbirki

LJU. Namen raziskave je bil ugotoviti obseg poškodovanosti rastlinskega materiala, določiti, kateri

herbarijski škodljivci so prisotni v LJU in raziskati njihovo prehrambeno preferenco z ugotavljanjem

obsega škode na izboru rastlinskih družin Alliaceae, Apiaceae, Araceae, Asteraceae , Brassicaceae ,

Chenopodiaceae , Cichoriaceae, Fabaceae , Lamiaceae , Poaceae , Polypodiaceae , Ranunculaceae ,

Rosaceae in Scrophulariaceae. Ker družini Asteraceae in Cichoriaceae veljata za najbolj privlačne

za herbarijske škodljivce, smo ju še posebej podrobno obravnavali. V raziskavi smo pregledali okoli

7500 herbarijskih pol, kar predstavlja 5 % vseh pol v herbariju LJU. Ugotovili smo, da je v LJU

najpogostejši škodljivec tobačni hrošč ( Lasioderma serricorne), poleg njega pa smo naleteli tudi

na hrošča Stegobium paniceum in Attagenus piceus , prašne uši ( Psocoptera ), molje and faraonske

mravlje (cf. Monomorium pharaonis ). Škodo zaradi herbarijskih škodljivcev smo opazili v 18 %

pregledanih herbarijskih pol. Raziskava je potrdila, da herbarijski škodljivci jedo herbarijski material

določenih rastlinskih družin raje kot drugih. Največjo poškodovanost herbariziranih rastlin (25 do

40 % pregledanih pol s poškodovanih materialom) smo tako opazili pri družinah Apiaceae , Asteraceae

s. lat. , Brassicaceae , Fabaceae , Alliaceae , Araceae , Rosaceae in Chenopodiaceae. Ostale

pregledane družine so bile znatno manj poškodovane (pod cca. 10 % poškodovanih pol). Znotraj

družine Asteraceae se je kot najbolj privlačen za herbarijske škodljivce izkazal tribus Cardueae .

Ključne besede

herbarjska zbirka LJU, herbarijski škodljivci, posušene rastline, Lasioderma serricorne , Stegobium paniceum, Attagenus piceus, Psocoptera .

Izvleček

V sklopu preučevanja mokrišč v Sloveniji v zadnjem desetletju, smo v povirnih

barjih našli specifi čne rastlinske združbe. V Alpskem, Predalpskem in Dinarskem fi togeografskem

območju smo našli sestoje z vrsto Eleocharis quinquefl ora , ki se pojavljajo v ulekninah

poplavljenih s stoječo ali tekočo vodo. Pri preučevanju vegetacije smo uporabili standardno

srednjeevropsko metodo, multivariatne analize pa so bi le opravljene s programom Syn-Tax.

Popise smo uvrstili v dve različni vrstnorevni miniaturni rastlinski združbi – večino v asociacijo

Eleocharitetum paucifl orae Lüdi 1921. Ta redka rastlinska združba se pojavlja v Alpski in Karpatski

regiji ter v severni Evropi in v Sloveniji še ni bila popisana. Asociacija Eleocharitetum

paucifl orae je dvoslojna rastlinska združba s kalcijem bogatih nizkih barij, uspeva v plitvih

občasnih lužah in na peščenih ali kamnitih brežinah z mezečo vodo. Manjšo skupino popisov

smo uvrstili v asosciacijo Scorpidio-Utricularietum minoris Ilschner ex T.Müller et Görs 1960.

Ta asociacija uspeva v stalnih lužah, kjer je voda globlja kot pri prvi asociaciji. Ker imata dominantni

vrsti Eleocharis quinquefl ora in Utricularia minor status ranljivih vrst v skladu z Rdečim

seznamom Republike Slovenije, bi morali sestoje preučevanih združb, ki predstavljajo njihove

vitalne populacije zavarovati, kakor tudi odgovarjajoč habitatni tip.

Ključne besede

mokrišče, nizko barje, rastlinska združba, Eleocharis quinqueflora , Utricularia minor, ranljive vrste

Izvleček

V prispevku podajamo rezultate raziskav pojavljanja, razporeditve in pogostosti makrofi

tov v vodotokih Bloščica in Cerkniščica ter ugotavljamo povezavo med okoljskimi razmerami in

pojavljanjem makrofi tov. Makrofi te, njihovo pogostost, rastno obliko in stanje širšega vodnega okolja

po prirejeni RCE metodi, smo popisali na celotni dolžini izbranih vodotokov. V vodotoku Bloščica

smo popisali 19 taksonov, v vodotoku Cerkniščica pa 20 taksonov. Kanonična korespondenčna analiza

je pokazala, da šest okoljskih parametrov značilno vpliva na pojavljanje in pogostost makrofi tov.

Največji vpliv imajo struktura dna, širina obrežnega pasu, zadrževalne strukture v strugi in zaledje.

Ključne besede

okoljska ocena, makrofiti, vodotoki

Izvleček

Hidro-akustične metode se navadno uporabljajo za oceno pogostosti in zastopanosti

rib v vodnem okolju, medtem ko so tovrstne raziskave biomase makrofi tov v litoralu razmeroma

redke. Raziskava podaja rezultate, ki kažejo na uporabnost metode za oceno sestojev makrofi tov

v jezerih. Namen raziskave je prikazati začetno vrednotenje podatkov hidro-akustičnih signalov

na treh različnih plasteh majhnega plitvega jezera: trdnih usedlin, fi nih oziroma rahlih usedlin in

sestojev potopljenih makrofi tov. Največja težava pri obdelavi podatkov in oceni biomase so bili

signali v bližini vodne površine, ki so interferirali z odbojem. V prispevku je podan metodološki

pristop in potek ocenitve hidro-akustičnih signalov.

Ključne besede

vodni makrofi ti, biomasa, hidro-akustika

Izvleček

Lilium martagon L. var. cattaniae Vis. ( Liliaceae ) je endemični takson Dinaridov.

Članek podaja načrt za hitro in vitro propagacijo in multiplikacijo taksona Lilium martagon L.

var. cattaniae . Cilj je bil omogočiti hitro propagacijo rastlinskega materiala, ki je potencialni

izvor metabolitov, pomembnih za farmacijo. Semena taksona Lilium martagon var. cattaniae smo

kalili na Murashige in Skoog (MS) hranljivi podlagi, kateri smo dodali 0,15 mg/l giberelinske

kisline (GA 3 ). Multiplikacija je prav tako potekala na MS podlagi, ki smo ji dodali 0,1 mg/l giberelinske

kisline (GA 3 ), 0,2 mg/l indol-3-maslene kisline (IBA) in 0,5 mg/l 6-benzilaminopurina

(BAP). Za pripravo izvlečkov listov in korenin taksona Lilium martagon var. cattaniae smo

uporabili ultrazvočno ekstrakcijo. Za ugotavljanje genotoksičnega potenciala teh izvlečkov je

bil uporabljen Allium test in citokinetski blok mikronukleus test na humanih limfocitih. Različne

koncentracije izvlečkov lilij so imele značilen vpliv na proliferacijo celic korenin čebule ( Allium

cepa ) glede na kontrolo. Pri citokinetskem blok mikronukleus testu ni bilo značilnih razlik med

frekvencami analiziranih parametrov pri vzorcih obravnavanih z različnimi koncentracijami

izvlečkov in kontrolo.

Ključne besede

in vitro kultura, ultrazvočna ekstrakcija, mikronukleusi, genotoksičnost, Lilium martagon L. var. cattaniae Vis.

Izvleček

V laboratoriju smo pri različno velikih osebkih Daphnia pulex merili dihanje

in stopnjo hranjenja s štirimi različnimi vrstami alg ( Scenedesmus quadricauda, Asterionella

formosa, Aphanizomenon fl os-aquae and Planktotrix rubescens ). Populacija D. pulex je najbolje

uspevala pri hranjenju z algo S. quadricauda , v prisotnosti vrst A. fl os-aquae in P. rubescens pa

smo opazili negativno rast populacije. Stopnja hranjenja se je povečevala z naraščajočo telesno

velikostjo pri vseh vrstah alg; najnižjo vrednost b smo dobili pri hranjenju s S. quadricauda ,

najvišjo pa s P. rubescens . Količina zaužitega ogljika je presegala porabo za standardni metabolizem

pri hranjenju z vsemi štirimi vrstami alg. Večje količine zaužitih vrst A. fl os-aquae in P.

rubescens v primerjavi z vrstama A. formosa in S. quadricauda in rezultati rastnih poskusov

kažejo, da je inhibitorni vpliv nitastih modro-zelenih alg na osebke vrste D. pulex bolj posledica

strupenosti, nizke asimilacijske učinkovitosti ali/in neustrezne sestave kot pa nezmožnosti zaužitja

zaradi težav, ki bi jih povzročala nitasta oblika alg.

Ključne besede

stopnja hranjenja, dihanje, Daphnia pulex , alge, obseg rasti

Izvleček

V južnem delu Ekološko pomembnega območja »Sava od Radeč do državne meje« (EPO Id: 63700), med Krškim in državno mejo s Hrvaško, smo v letu 2008 izvedli inventarizacijo favne dnevnih metuljev z namenom opredeliti naravovarstveno najpomembnejša območja za dnevne metulje v EPO. V raziskovanem območju s površino 32 km 2 smo na transektih dolžine 19,2 km z metodo transektnega popisa inventarizirali relativno številčnost vrst v 21 zbirnih habitatnih tipih. Za naravovarstveno ovrednotenje zbirnih habitatnih tipov smo uporabili naslednje parametre: vrstno bogastvo zbirnega habitatnega tipa, populacijska gostota vrste v zbirnem habitatnem tipu, celokupna populacijska gostota v zbirnem habitatnem tipu, maksimalna populacijska gostota vrste v zbirnem habitatnem tipu, število vrst z maksimalno populacijsko gostoto v zbirnem habitatnem tipu in število ogroženih vrst v zbirnem habitatnem tipu. Zabeležili smo 69 vrst dnevnih metuljev (38 % favne dnevnih metuljev Slovenije), med

njimi 10 v nacionalnem ali evropskem merilu ogroženih vrst. Naravovarstveno najpomembnejši habitatni tipi za dnevne metulje so ekstenzivno gospodarjeni suhi travniki, zaraščajoča suha travišča, nekateri polintenzivno gospodarjeni travniki, nekatere ruderalne združbe ter gozdne poti in robovi na suhih rastiščih. Na podlagi razširjenosti najpomembnejših zbirnih habitatnih tipov v raziskovanem območju smo opredelili štiri naravovarstveno pomembna območja za dnevne metulje s skupno površino 6,6 km2. Območja so pomembna za ohranjanje ogroženih in drugih ekološko specializiranih, redkih ali lokalno razširjenih vrst v območju subpanonske JV Slovenije.

Ključne besede

reka Sava med Krškim in državno mejo s Hrvaško, ekološko pomembno območje, dnevni metulji, populacijska gostota, vrstno bogastvo, indeks razširjenosti, ogrožene vrste, Direktiva o habitatih

Izvleček

Slovenski učenci so v raziskavi PISA 2006 presegli mednarodno povprečje

naravoslovnih dosežkov, vendar so bili na področju biologije slabši kot na drugih naravoslovnih

področjih. Namen naše analize je bil ugotoviti, na katerih področjih biologije imajo slovenski

učenci šibko in na katerih močno znanje ter kakšno je njihovo biološko znanje v primerjavi s 23

drugimi evropskimi državami, ki so po različnih kriterij najbolj primerljive s Slovenijo oziroma

zanimive za nas. Analizirali smo 24 nalog, ki so v PISA 2006 preverjale biološko znanje. Ugotovili

smo, da so bili dosežki učencev v Sloveniji pri vseh preverjenih bioloških temah dobri.

Dejavnika, s katerima je bilo mogoče pojasniti slabše dosežke pri posameznih nalogah, sta bila

tip naloge in njena težavnost. Učenci so slabše reševali naloge odprtega tipa, pri katerih so morali

samostojno oblikovati smiseln odgovor. Uspešnejši so bili pri nalogah kompleksnega izbirnega

tipa in izbirnega tipa, kjer so morali med danimi odgovori izbrati pravilnega. Učenci so slabše

reševali naloge višje kognitivne stopnje, ki so zahtevale uporabo znanja. Iz tega sklepamo, da

je bil v obdobju, ko so bili ti učenci vključeni v osnovnošolsko izobraževanje, pri biologiji

poudarek na razvijanju poznavanja biološke vsebine (knowledge of science) in kompetence

znanstveno razlaganje pojavov (explaining phenomena scientifi cally), pomanjkljivo pa je bilo

razvijanje znanja o naravoslovnih znanostih (knowledge about science) ter kompetence uporaba

naravoslovno-znanstvenih podatkov in preverjenih dejstev (using scientifi c evidence). V rokah

vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z biološkim izobraževanjem, predvsem pa učiteljev biologije,

je, da usposobijo učence tudi s tega vidika, ne samo z vidika vsebinskega znanja.

Ključne besede

PISA 2006, biologija, naravoslovje, znanje, kompetence, Slovenija

Izvleček

V okviru projekta Znanost gre v šolo smo razvili in preizkusili nov pristop k uvajanju

sodobnih metod poučevanja bioloških vsebin v slovenske šole. V središču projekta je bilo tesno

partnerstvo univerze in šol, s katerim smo povezali strokovno znanje znanstvenikov z Univerze v

Ljubljani in izkušnje učiteljev z 22 partnerskih srednjih šol. Projekt je obsegal tri faze. Med uvodno

delavnico so znanstveniki in partnerski učitelji opredelili vsebine v učnem načrtu, pri katerih močno

primanjkuje kakovostnih učnih gradiv. Med drugo fazo so znanstveniki razvijali nove praktične

aktivnosti za pouk biologije in pripravili izčrpna učna gradiva. Vsako novo aktivnost smo preizkusili

v partnerskih šolah, pri čemer je eden od znanstvenikov obiskal šolo kot gostujoči učitelj.

Med testiranjem so bili partnerski učitelji prisotni v razredu in so se tako strokovno usposabljali v

avtentičnem okolju lastnih učilnic. Tako učitelji kot dijaki so prispevali pripombe in predloge za

izboljšanje novih aktivnosti. Gostujoči znanstvenik je bil hkrati vzornik pri spodbujanju dijakov,

da bi se odločili za naravoslovne študije. Med tretjo fazo projekta smo nova učna gradiva objavili

v priročniku za učitelje in na spletnih straneh. Poleg tega smo organizirali zaključno delavnico

za učitelje, na kateri se je širši krog učiteljev in šolskih laborantov usposabljal za izvedbo novih

aktivnosti. Projekt so z navdušenjem podprli učitelji, sodelujoči znanstveniki in dijaki s partnerskih

šol. Za učinkovito izboljšanje kakovosti biološkega izobraževanja v slovenskih šolah bi morali

tovrstne dejavnosti dolgoročno in stabilno fi nancirati iz nacionalnih virov.

Ključne besede

naravoslovno izobraževanje, biologija, poučevanje, učinkovito učenje, partnerstvo univerz in šol