Izvleček

Cvetenje cianobakterij je pogost problem v evtrofnih vodnih telesih v

Evropi in po svetu. Povzroča lahko resne težave zaradi toksičnosti, spremenjenega

okusa in vonja vode. Toksini, ki jih izločajo cianobakterije (cianotoksini), so po zgradbi

različni, njihovi učinki pa zajemajo vse od poškodb jeter, vključno z rakom na jetrih,

do nevrotoksičnosti in lahko predstavljajo resno nevarnost pri zagotavljanju varne

pitne vode. Cvetenje cianobakterij predstavlja velik izziv za upravljalce rek, jezer in

zbiralnikov, predvideva pa se, da bo v prihodnosti ta problematika še naraščala zaradi

klimatskih sprememb in z njimi povezanih učinkov globalnega segrevanja, povečane

dostopnosti svetlobe za fitoplankton in naraščajočih koncentracij atmosferskega CO 2 .

Članek predstavlja pregled literature o pojavljanju, toksinih (vključno z njihovimi

učinki na zdravje ljudi) in kontroli cianobakterijskih vrst, ki cvetijo v evropskih

celinskih vodah.

Ključne besede

cvetenje alg, cianobakterije, kontrola cianobakterij, cianotoksini, Evropa, celinske vode

Izvleček

Poskusi na nevretenčarjih so lahko odlični nadomestni model za

proučevanje interakcij med gostiteljem in bakterijo. Uporaba nevretenčarjev ima

številne prednosti pred uporabo sesalskih živalskih modelov za raziskovalne poskuse.

Pogoji za življenje so enostavni, življenjska doba je kratka, vzdrževanje je enostavno,

izvajanje poskusov ne vključuje anestezije, kot tudi uporaba nevretenčarjev za raziskovalne

namene je manj etično sporna. Anaerobne bakterije in bolezni, ki jih povzročajo,

so vedno zanimivo področje raziskovanja. Novi pristopi pri proučevanju možnih

negativnih učinkov anaerobnih bakterij in virulenčnih dejavnikov bi lahko postali

tudi nevretenčarski modeli. Prispevek opisuje uporabnost nevretenčarskih modelov, že

opisane povezave med patogenimi učinki virulenčnih dejavnikov anaerobnih bakterij

pri nevretenčarskih modelih in o novih pristopih izbire nevretenčarjev kot model za

proučevanje patogeneze.

Ključne besede

nevretenčarski modeli, anaerobne bakterije, virulenčni dejavniki, bolezen

Izvleček

Selen (Se) in jod (I) sta esencialna elementa za ljudi in živali, medtem ko njuna esencialna vloga za rastline še ni dokazana. Obstaja tudi zelo malo podatkov o interakciji med Se in I pri rastlinah, zato je pomembno, da preučujemo hkraten vpliv obeh elementov na rastline, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali različne oblike Se in I posamezno ali v kombinaciji vplivajo na izbrane iokemijske in morfološke lastnosti pri kalicah kolerabice ( Brassica oleracea L. var. gongylodes L.). Kalice smo vzgojili iz semen, ki smo jih namočili v osem različnih raztopin z različnimi kombinacijami in oblikami Se in I ter v kontrolno raztopino. Ostale raztopine so poleg dH 2 O vsebovale posamezno dodan selenit (SeO 3 2- ) oz. selenat (SeO 4 2- ) s koncentracijo 10 mg Se/L, jodid (I - ) oz. jodat (IO 3 - ) s koncentracijo 1.000 mg I/L in kombinacije različnih oblik Se in I (SeO 3 2- + I - , SeO 3 2- + IO 3 - , SeO 4 2- + I - , SeO 4 2- + IO 3- ). Selen je bil dodan v obliki natrijevega selenita (Na 2 SeO 3 ) oz. natrijevega selenata (Na 2 SeO 4 ), I pa v obliki kalijevega jodida (KI) oz. kalijevega jodata (KIO 3 ). Različne kemijske oblike Se in I ter njune kombinacije niso statistično značilno vplivale na število kalic, ki so vzklile iz semen. Različne kemijske oblike Se in I ter njune kombinacije so različno vplivale na koncentracijo barvil pri kalicah kolerabice. Potencialna fotokemična učinkovitost fotosistema II je bila blizu teoretičnega maksimuma 0,83.

Ključne besede

kolerabica, kalice, selen, jod

Izvleček

Proteus anguinus je neotenična jamska dvoživka z zelo dolgo življenjsko

dobo, pozno spolno zrelostjo in reproduktivno sposobnostjo najmanj 30 let. Proteus

ima status ranljive vrste, vendar o njeni reproduktivni biologiji pravzaprav ne vemo

veliko. Cilj raziskave je podrobno opisati morfologijo testisov odraslih živali proteusa

in določiti zrelostno fazo gonad glede na velikost telesa in sezono. Raziskava je

pokazala, da se velikost testisov povečuje s telesno dolžino živali, vendar sta oblika

in zrelost testisov zelo variabilni in popolnoma neodvisni od velikosti živali. Testisi

proteusa imajo preprost cistični tip organizacije, s številnimi lobuli, ki vključujejo

ciste s sinhronim zorenjem spolnih celic v vsaki od njih. Tako kot pri ostalih repatih

dvoživkah, spermatogeneza poteka v kavdalno - cefalični smeri testisa. Navkljub, da

je proteus jamska žival, ki živi v okolju s stabilnimi abiotskimi dejavniki, je videti,

da je spermatogeneza v korelaciji s sezono. Presenetljivo je tudi to, da so v testisih

proteusa prisotne jajčne celice (testis-ova), in sicer kar pri tretjini proučevanih osebkov

ter popolnoma neodvisno od morfologije in zrelosti testisov. Jajčne celice so v

lobulih testisa med spermatogoniji ali pa spermatociti. Po morfologiji in krtačastih

kromosomov v jedrih ustrezajo primarnim oocitom v jajčnikih proteusa. Prisotnost

oocitov v testisih povezujemo z nedavno odkrito preureditvijo spolnih kromosomov

proteusa, ki vključuje translokacijo kromosoma Y na kromosom X.

Ključne besede

testis, morfologija, spermatogeneza, cave salamander, Proteus anguinus

Izvleček

Z uporabo presvetlitvene tehnike in barvanja skeleta za hrustančno in

kostno tkivo smo spremljali vzorec osifikacije skeleta pri navadni krastač Bufo bufo ,

katerih ličinke imajo izredno hiter razvoj. Osredotočili smo se na osifikacijo hrbtenice,

oplečja in okolčja ter okončin, s poudarkom na osifikaciji njihovih distalnih delov.

Ugotovili smo, da so hrustančne zasnove skeleta ob koncu premetamorfoznega obdobja

(faza 34) že oblikovane. Prve pokostenitve se pojavijo v prometamorfozi (faza 39) in

sicer, sočasno v nevralnih lokih, v diafiznem delu proksimalnih elementov sprednjih

in zadnjih okončin in v proksimalnem delu črevnic okolčja. Oplečje je v tej fazi še v

celoti hrustančno. Osifikacija je med prometamorfozo bolj intenzivna in postopoma

napreduje v kranio – kavdalni smeri vzdolž hrbtenice in od proksimalnih v distalne

dele okončin, prav tako se širi iz osrednjega dela dolgih kosti okončin proti epifiznim

koncem. Osifikacija prstov poteka v posteriorno – anteriorni smeri glede na os okončine.

Tako kot pri večini brezrepcev, je skelet krastače ob zaključku metamorfoznega klimaksa

(faza 46) skoraj popolnoma osificiran. Hrustančni ostajajo osrednji dorzalni

del hrbtenice in distalni konci prečnih odstavkov vretenc, kavdalni del postsakralne

regije, epifizni konci dolgih kosti okončin in karpus ter metakarpus, ter nadlopatici

oplečja in sramnici okolčja. Rezultati raziskave so potrdili konzervativnost splošnega

vzorca osifikacije skeleta dvoživk, navkljub da je razvoj ličink krastače v primerjavi

z ostalimi brezrepci bistveno hitrejši.

Ključne besede

skelet, osifikacija, Bufo bufo , presvetlitvena tehnika in barvanje skeleta

Izvleček

Namen raziskave je bil ugotoviti interes in čustva osnovnošolcev glede

seciranja pri pouku naravoslovja in biologije. Učenci so v ta namen v obliki samoporočila

ocenili svoj interes za seciranje ter nivo strahu in gnusa, ki bi ga občutili ob

tem. V predhodnih študijah so različni avtorji ugotovili, da na ocene interesa in čustev

v povezavi s seciranjem v pretežni meri vpliva spol učencev. V raziskavi smo zato

ugotavljali tudi, v kolikšni meri se čustva in interes v povezavi s seciranjem spreminjajo

glede na starost učencev, njihovo vključenost v gospodinjska opravila in sodelovanje

pri domačih kolinah. Rezultati raziskave so pokazali, da na interes učencev za seciranje

vpliva predvsem starost učencev. Starejši učenci so izkazali višji interes za seciranje kot

mlajši učenci. Na osebni interes učencev za učenje o zgradbi in delovanju organizmov

vplivajo starost in spol učencev ter njihovo sodelovanje pri domačih kolinah. Spol

učencev vpliva na izražanje čustev v povezavi s seciranjem. Interes za seciranje je

povezan tako z osebnim interesom kot negativnimi čustvi posameznika. Iz rezultatov

lahko sklepamo, da vključenost učencev v gospodinjska opravila in sodelovanje pri

domačih zakolih ne vplivata na interes učencev za seciranje in oblikovanje njihovih

čustev. Naša ugotovitev je v nasprotju z razmišljanji in ugotovitvami drugih avtorjev,

ki trdijo, da ponavljajoča se izpostavljenost seciranju vzbuja interes in znižuje negativna

čustva ob tem. V prihodnjih študijah bi bilo vredno upoštevati tudi prostorske

in časovne dimenzije vključenosti učencev v zunajšolske aktivnosti, ki so povezane s

seciranjem živali ter stopnjo njihove vključenosti pri teh dejavnostih.

Ključne besede

živali, seciranje, interes, čustva, osnovnošolci