Izvleček

V strupenostih testih z algami se zelo pogosto izvajajo fluorometrične

meritve kot nadomestni parameter za biomaso alg. Čeprav je fluorimetrija zelo uporabna

tehnika, smo pokazali, da ni primerna za določanje strupenih učinkov kemikalij,

ki spremenijo spekter fluorescence. Za določanje števila alg in/ali cianobakterij in

njihove fluorescence na celico priporočamo uporabo pretočne citometrije. Uporaba

pretočne citometrije za zaznavanje alg in/ali cianobakterij ima mnogo prednosti: majhni

volumni vzorca alg/cianobakterij, primerno tudi za majhne celice alg/cianobakterij,

razlikovanje med živimi in mrtvimi celicami. Poleg tega pretočna citometrija razkrije

zgodnje spremembe v spektru fluorescence, ki so posledica prisotnosti specifičnih

kemikalij oz. stresa, čeprav število celic še ni spremenjeno (zgodnji marker v ekotoksikoloških

testiranjih).

Ključne besede

alge, cianobakterije, ekotoksikološki test, fluorescenca, pretočna citometrija

Izvleček

Žita in psevdožita so pomemben vir mineralnih elementov v prehrani

določenih svetovnih populacij, zato je pomembno izboljšati elementno sestavo žit

in zmanjšati vnos neželenih kovin v užitne dele rastlin. V raziskavi smo proučevali

akumulacijo mineralnih elementov v zrnju pšenice ( Triticum aestivum L.), navadne

ajde ( Fagopyrum esculentum Moench) in tatarske ajde ( Fagopyrum tataricum (L.)

Gaertn.) s polja s konvencionalno pridelavo. Elemente v tleh in zrnju smo analizirali

z energijsko disperzijsko rentgensko fluorescenčno spektroskopijo, oziroma rentgensko

fluorescenčno spektroskopijo s popolnim odbojem. Zrnje pšenice je imelo višje

(p < 0.05) koncentracije elementov od zrnja navadne in tatarske ajde. Vsebnosti mineralnih

elementov v 100 g zrnja pšenice in ajde so bile višje od vsebnosti navedenih

v literaturi za moko pšenice in ajde, kar kaže na izgubo elementov med postopki za

pripravo moke. Zaskrbljujoče so visoke vsebnosti nekaterih nezaželenih kovin v pšenici

in ajdi. Iz rezultatov je razvidno, da navadna in tatarska ajda v zrnju akumulirata manj

nezaželenih kovin kot pšenica.

Ključne besede

Energijska disperzijska rentgenska fluorescenčna spektroskopija, Fagopyrum esculentum , Fagopyrum tataricum , elementi v sledeh, kovine, minerali, prehranski referenčni vnosi za odrasle, Triticum aestivum , rentgenska fluorescenčna spektroskopija s popolnim odbojem.

Izvleček

Invazivne tujerodne vrste rastlin ogrožajo pestrost domorodnih vrst. V

članku so prikazani rezultati poskusa ovrednotenja potencialne ogroženosti posameznih

habitatov zaradi prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Podatki o prisotnosti

invazivnih tujerodnih rastlin v posameznih habitatih, so pridobljeni iz podatkovne

zbirke Flora Slovenije (na Centru za Kartografijo Favne in Flore). Predstavljen je

seznam najbolj pogostih invazivnih tujerodnih vrst rastlin v naravnih in sonaravnih

habitatih kot tudi seznam invazivnih tujerodnih vrst rastlin, ki imajo potencialno najbolj

negativen učinek na biodiverziteto v različnih habitatih. Na splošno so taksoni s

potencialno najbolj negativnim učinkom na biodiverziteto v naravnih habitatih Slovenije

naslednji: Robinia pseudacacia , Solidago gigantea, Fallopia japonica in F. ×

bohemica, Rudbeckia laciniata ter Helianthus tuberosus . V podatkovni bazi se je največ

tovrstnih podatkov nanašalo na obrežne pasove (44%). Druga najbolj okužena skupina

habitatov so bili poplavni in močvirni gozdovi. Glede na Ellenbergove indikatorske

vrednosti večini invazivnih tujerodnih vrst ustrezajo s hranili bogata sončna rastišča.

Ugotovili smo tudi negativni učinek taksona Fallopia × bohemica na svetlobne razmere

in posledično na vrstno pestrost v dobro razvitih sestojih omenjenega taksona.

Ključne besede

invazivne tujerodne rastline, habitati, biodiverziteta, Slovenija, obrežni pasovi.

Izvleček

Naravne motnje in naraščajoči vplivi človeka vedno močneje vplivajo

na rečne ekosisteme in njihove življenjske združbe. Ribje vrste so dober pokazatelj

stanja reke in eden od elementov za oceno ekološkega stanja po okvirni vodni direktivi

(Direktiva 2000/60/ES). Reka Mirna, eden večjih desnih pritokov reke Save, je dober

primer antropogenega vpliva na ekosisteme tekoče vode. Vrstno strukturo ribje združbe

smo analizirali na izbranih osmih vzorčnih mestih na dolžini 28 km reke. Z meritvami

fizikalnih, kemijskih in hidromorfoloških parametrov smo ugotavljali abiotske razmere

in analizirali vplive merjenih parametrov na prisotno združbo rib. Ugotovili smo, da je

reka Mirna obremenjena z organskimi snovmi in fizično spremenjena z regulacijami,

kanaliziranjem struge in utrjevanjem brežin. Ribe smo vzorčili z elektroagregatom,

določili vrstno pestrost, biomaso osebkov in njihovo velikost. Evidentirali smo 29

vrst rib iz sedmih družin (26 avtohtonih in 3 alohtone vrste) in eno vrsto donavskega

potočnega piškurja ( Eudontomyzon vladykovi ). Le dve vrsti, Cottus gobio in Telestes

souffia , sta bili zastopani na vseh osmih vzorčnih mestih. Največje število osebkov na

100 m 2 je bilo na vzorčnem mestu za naseljem (890), z največjo ocenjeno biomaso na

100 m 2 (5697 g), kar je posledica dotoka očiščenih vod iz čistilne naprave naselja in

večje število nevretenčarjev, ki so pomemben vir hrane. Najmanjše število osebkov

na 100 m 2 (86) in najmanjšo biomaso rib na 100 m 2 (457 g) smo ugotovili na izvirnem

delu struge. Najpogostejši vzroki za takšno stanje so nizka temperatura, manj hrane in

hiter, turbulenten tok. Potrdili smo, da spremembe abiotskih dejavnikov, ki jih sprožijo

antropogene aktivnosti, signifikantno vplivajo na vrstno strukturo ribje združbe.

Ključne besede

tekoče vode, obremenjevanje, antropogeni vplivi, združba rib, diverziteta ribjih vrst

Izvleček

V Sloveniji poteka monitoring prisotnosti introducirane populacije

evrazijskega risa na osnovi SCALP metodologije v organizaciji Zavoda za Gozdove

Slovenije ob sodelovanju drugih inštitucij in posameznikov. Z analizo podatkov in

primerjavo s preteklimi obdobji podajamo stanje in trend severnega dela dinarske

populacije. V petletnem obdobju 2005–2009 je bilo zabeleženih 6 podatkov C1; 832

C2 in 96 C3 kategorije, kar je podobno kot v preteklem obdobju 2000–2004. Tudi

prostorsko so podatki podobno razporejeni po Sloveniji. Predstava o prisotnosti in

statusu risa se dopolnjuje s podatki radiotelemetričnega spremljanja in modelom

primernega prostora, ki je bil izdelan v zadnjem petletnem obdobju. Predvidevamo,

da je populacija kritično ogrožena tako zaradi demografskih kakor tudi genetskih

razlogov. Za uspešno varstvo bo treba aktivno pristopiti k revitalizaciji populacije

tako s popolnjevanjem in varovanjem demografske in spolne strukture kakor tudi

reševanjem osiromašenega genskega sklada.

Ključne besede

Evrazijski ris, Lynx lynx , dinarska populacija, monitoring, razširjenost, Slovenija

Izvleček

Za oceno stanja populacije evrazijskega risa ( Lynx lynx ) v avstrijskih

Alpah smo ocenili podatke o znakih prisotnosti risa, zbrane od leta 2005 do 2009. Prostorska

razporeditev in število zbranih podatkov je ostalo nespremenjeno v primerjavi

s predhodnim petletnim obdobjem 2000–2004 (228 v primerjavi s 225). Razporeditev

znakov prisotnosti risa kaže na zgostitve v treh območjih: (1) najbolj očitne zgostitve

v Zgornji Avstriji (Narodni park Kalkalpen), (2) na Štajerskem (Nizke Ture) in (3)

na južnem Koroškem (Karnijske Alpe). Iz drugih regij, so poročali le posameznih ali

nepreverjenih znakih. Na osnovi prostorske in časovne analize porazdelitve podatkov

o znakih prisotnosti risa sklepamo, da na teh območjih ni vzpostavljene populacije,

verjetno so odsotna tudi razmnoževalna jedra. Sporadična opažanja verjetno kažejo le

na pojavljanje posameznih živali.

Ključne besede

Alpe, Avstrija, distribucija, Lynx lynx , status, ris

Izvleček

Pleon novega sladkovodnega izopoda, ki ga pripisujemo družini

Sphaeromatidae (skupini Monolistrini sensu Racovitza, 1910) je bil najden v jami

v Dalmaciji (Hrvaška). Čeprav poznamo le tako majhen del njegovega telesa, je

Merozoon vestigatum g. n., sp. n. zlahka prepopznaven. Je nedvomno nova vrsta,

ki jo lahko v skladu z znanimi lastnostmi te skupine rodov pripišemo le novemu

rodu. Vsi pleoniti so zliti s pleotelzonom; proste epimere sprednjih pleonitov so zelo

slabo razvite in ne dosegajo zunanjih robov pleotelzona; uropodi so močno pokrneli,

enočlenski, izraščajo iz sredine bočnih strani pleotelzona. Izkaže se, da bi le stežka

osporavali pripadnost novega taksona družini Sphaeromatidae, edina alternativa,

družina Cirolanidae, je skrajno neverjetna.

Ključne besede

Isopoda, Sphaeromatidae, taksonomija, podzemeljski, Hrvaška