Izvleček

Cianobakterije so znan vir različnih, tudi toksičnih spojin, in obnovljivih

goriv. Raziskava se osredotoča na toksičnost ter antioksidativno in protimikrobno

aktivnost 4 vrst cianobakterij, izoliranih iz različnih habitatov. Zaradi pomanjkanja

podatkov o povezavi med toksičnostjo in biološko aktivnostjo cianobakterij v kopenskih

in vodnih ekosistemih v Iranu, smo izvedli prelimirano raziskavo. Pomnožili

smo gene, vključene v biosintezo anatoksinov (gen anaC ), nodularinov (gen ndaF )

in mikrocistinov (gen mcyG ). Določili smo antioksidativne, protimikrobne in biokemijske

lastnosti cianobakterij. Molekularna analiza je pokazala, da je le Fischerella sp.

vsebovala gen mycG . Ker je vrsta izpostavljena številnim predatorjem v ekosistemu,

njeni antioksidativni in protibakterijski metaboliti igrajo pomembno obrambno vlogo.

Primer dokazuje pomen toksičnosti in bioloških aktivnosti za preživetje v kompetitivnih

ekoloških nišah pri talni cianobakteriji.

Ključne besede

antioksidant, protimikrobno delovanje, toksičnost, cianobakterije

Izvleček

Odpornost proti bakterijskim protimikrobnim zdravilom narašča po

vsem svetu in že dosega zaskrbljujočo raven, zato je WHO objavil prednostni seznam

bakterijskih patogenov za raziskave in razvoj novih protimikrobnih zdravil. Sev ŽP, nov

antimikrobni sev na osnovi seva Nissle 1917 vsebuje na konjugaciji temelječ protimikrobni

dejavnik, ki ga sestavljata gen “kill” (gen za bakteriocin, kolicin ColE7) in gen

“anti-kill” (gen za imunost proti kolicinu E7). V prejšnjih raziskavah je bila učinkovitost

tega na konjugaciji temelječega protimikrobnega sistema dokazana že na različnih sevih

bakterije Escherichia coli . V tej študiji smo preučevali učinek tega seva po peroralni

uporabi na gostitelja, in sicer na podgane obeh spolov. Parametri, ki smo jih preučevali

so bili masa živali, histologija črevesja, vranice in Peyerjevih ploščic, biokemija krvi,

hematologija in mikrobicidna aktivnost levkocitov in makrofagov. Naši rezultati so

pokazali, da je sev ŽP, če ga dajemo v odmerku 5 × 10 8 CFU v pitni vodi, varen in ima

imunostimulacijski učinek ter lahko tudi izboljša status podgane v smislu povečanja

telesne mase. Zato naši rezultati kažejo, da gre za obetaven probiotik.

Ključne besede

probiotik, sev Nissle 1917, odziv gostitelja, podgana

Izvleček

V raziskavi smo testirali učinke vodnih izvlečkov S. canadensis na kalitev

in zgodnji razvoj redkvice ( Raphanus sativus ). Pripravili smo 2,5 % (m/v) vodne

izvlečke iz korenin, korenik, stebel, listov in socvetij in jih dodali v petrijevke na filtrirni

papir s semeni. Določili smo stopnjo kalivosti in štiri dni spremljali razvoj kalic. Listni

in socvetni izvlečki so upočasnili kalivost semen, medtem ko stebelni in koreninski

izvlečki niso vplivali na kalitev. Izvleček iz korenik je imel rahlo pozitiven učinek na

kalitev semen in je pospešil rast poganjka kalic redkvice, medtem ko je listni izvleček

zavrl rast korenin in poganjka ter upočasnil razvoj kalic redkvic.

Ključne besede

Solidago canadensis, Raphanus sativus , kalitev, alelopatija, razvoj kalic

Izvleček

Polonice predstavljajo pomemben naraven način za kontroliranje in

zatiranje škodljivcev. V tej raziskavi so preučevali vpliv prehrane na razmnoževanje

povrste polonice Oenopia conglobata contaminata (Menetries) v laboratorijskih razmerah

(26±1 oC, 60±5 % zračne vlage in fotoperiodo 16 h svetlobe : 8 h teme). Prirast

polonic so spremljali po uporabi različnih diet; kombinacije jajc močne vešče Ephestia

kuehniella (Zeller), cvetni prah (osmukanec), čisti solinski rakec Artemia urmiana in

liofilizirana umetna hrana iz mletega govejega mesa, jeter kokoši, jajčnega rumenjaka

in raztopine saharoze. Najboljša prehrana je bila tista, ki je vključevala neomejeno

količino jajc močne vešče in cvetni prah. V primeru tovrstne prehrane so imeli odrasli

osebki večjo telesno maso (12.00±1.30 mg), celotno število jajc (725±29.31), hitrost

odlaganja jajc (15.72±0.85 jajc/dan), in število izleženih larv/dan (4.86±0.34). Odrasli,

ki so bili hranjeni z dieto jajca vešče in mešanica liofilizirane hrane (EkPLd) in neomejeno

količino jajca vešče in cvetnega prahu (UEkP) so živeli dlje (58.57±2.38 in

62.77±3.64 dni v primeru EkPLd in UEkP) kot ostale skupine. V primeru diet EkPLd

ter jajc vešče in liofilizirane hrane (EkLd) se je izleglo za 36.44±1.93 in 40.01±2.58 %

več jajc. Vsi testirani parametri so bili povečani v primeru, ko so bile živali hranjene

z jajci vešče, cvetnim prahom in umetno liofilizirano prehrano. V tem primeru so bili

odrasli osebki težji, z daljšo dobo preživetja in večjim številom oplojenih jajc. Uporaba

umetnih diet je ekonomsko bolj ugodna kot uporaba naravne hrane.

Ključne besede

umetna hrana, biološki parametri, energetsko-bogata prehrana, plenilec

Izvleček

Raziskali smo filogenetske odnose v nenavadno strukturirani favni po stranic

Gammarus v Centralni Aziji in jo skušali pojasniti. Mitohondrijske sekvence

DNK smo uporabili v MP in ML analizah in tako oblikovali filogenetske hipoteze.

Vse postranice rodu Gammarus , zbrane v zadnjih letih, razen nekaterih obrobnih

in poredkih populacij agregatov G. balcanicus in G. komareki , pripadajo agregatu

G. lacustris . Čeprav molekulsko tesno sorodne, so te populacije agregata G. lacustris

ekološko in morfološko tako raznolike, kot so številne evropske vrste rodu Gammarus .

Le maloštevilne populacije so morfološko blizu morfotipu G. lacustris. Med vzhodnim

in zahodnim delom areala agregata G. balcanicus je tukaj 2000 km širok presledek.

Ker lahko G. lacustris raznašajo ptiči in ker so njegovi azijski sorodniki molekulsko

zelo raznoliki, predvidevamo, da so poselili Centralno Azijo večkrat in iz raznih smeri.

Verjetno so se diverzificirali v različne morfotipe šele v Aziji. Bolj kriofilni in manj

nomadski G. balcanicus s.l. je lahko osvojil svoj areal le vzdolž voda. V preteklosti

je bil njegov areal gotovo zvezen in so ga razdelile šele neogenske aridifikacije. Ostre

aridifikacije v preteklosti so verjetno iztrebile bogatejšo gamaridsko favno vključno z

G. balcanicus . To je odprlo prostor in njegove habitate za ponavljane invazije posebej

evriekega G. lacustris s.l., čemur je sledila morfološka in ekološka diverzifikacija.

Ključne besede

Amphipoda, biogeografija, diverzifikacija, Palearktika

Izvleček

Za odkrivanje ostankov materialnih sledi se na dobro ohranjenih

predmetih lahko opravijo forenzične preiskave. V Breznu v Debliških livadah je bilo

odkritih večje število predmetov, ki so bili odvrženi v jamo v maju in juniju 1945. Med

odkritim materialom so bile tudi vojaške čutare. Nekatere izmed čutar so še vsebovale

tekočino, nekatere pa tudi poltrdo, gelasto oborino. Tekočina in oborina iz čutar sta

vsebovali kovine, ki so se najverjetneje s časom izlužile iz kovinske posode. Korozija

čutar nakazuje prisotnost minerala hematita. Vsebina čutar je nadalje vsebovala nekaj

raztopljene organske snovi (celotni organski ogljik – TOC v tekočini 9,22 mg/l, v

tekočini ekstrahirane oborine 34,1 mg/l), nekaj mikrobne biomase ter relativno visoke

koncentracije nitrata (240 mg/l v tekočini, 55 mg/l v ekstrahirani oborini) in sulfata (18

mg/l v tekočini, 836 mg/l v ekstrahirani oborini). Bakterijskih indikatorjev, Escherichia

coli in enterokokov, ki bi kazali na fekalno kontaminacijo vsebine, v vzorcih nismo

zaznali. Raztopina in oborina sta izkazovali podobno stopnjo toksičnosti, okrog 20%

inhibicijo bioluminiscence bakterije Vibrio fischeri . Glede na Pravilnik o pitni vodi

tekočina s sedanjimi kemijskimi lastnostmi ni primerna za uživanje. Rezultati ne kažejo

nujno na toksičnost izvornih tekočin iz časa, ko so bile čutare odvržene v jamo, ampak

bi se toksičnost lahko razvila postopoma zaradi izluževanja kovin iz posode, zlasti

aluminija, in (bio)kemijskih reakcij. Navkljub stabilnim jamskim razmeram, ki so jim

bile izpostavljene čutare, ugotovljeni parametri ne podpirajo dolgoročne ohranitve

stabilne DNA za morebitne nadaljnje forenzične analize.

Ključne besede

jame, vojaški material, toksičnost