Izvleček

Na območju zahodnega dela Ljubljanskega barja, smo pregledali vse

do sedaj znane lokacije sviščevega mravljiščarja in območja, kjer smo iz satelitskih

posnetkov prepoznali potencialno primeren življenjski prostor za to vrsto. Sviščevega

mravljiščarja smo potrdili le na območju med Vrhniko in Ligojno. Vrsta se pojavlja

na dveh habitatnih krpah, ki sta med seboj oddaljeni 300 metrov. Velikost populacij

smo ocenili s pomočjo metode MRR (mark-release-recapture) in s metodo štetja jajčec

na hranilnih rastlinah močvirskih sviščev. Kljub majhni oddaljenosti med habitatnima

krpama ni prišlo do izmenjave osebkov, smo pa posamezne osebke opazili tudi

izven obeh poseljenih krp. Z MRR metodo smo določili dnevno velikost populacije

na habitatni krpi A med 50 in 130 osebki, na B pa približno 50 osebkov. Z metodo

štetja jajčec, smo ocenili velikost populacije na obeh krpah na približno 30 osebkov.

Ugotovili smo, da je gostota jajčec in odraslih osebkov na večji habitatni krpi manjša,

dnevne velikosti populacij pa so bile večje na večji habitatni krpi. Glavni razlog za

tako razporeditev je v pomanjkanju hranilnih rastlin na manjši krpi, saj so bili v času

cvetenja močvirskega svišča vsi sosednji travniki pokošeni. Ugotovili smo tudi, da

samice za odlaganje jajčec raje uporabljajo rastline bolj v sredini krpe. Poleg košnje

v neprimernem času, sta glavna ogrožajoča dejavnika fragmentiranost življenjskega

prostora in hidromelioracijski ukrepi, ki dolgoročno zmanjšujejo nivo podtalnice na

tem območju, kar vpliva na habitat vrste.

Ključne besede

Phengaris alcon , razširjenost, naravovarstvo, ogroženost

Izvleček

Modularna organizacija je splošna značilnost biotskih sistemov od nivoja

celic do organizmov. Lobanja sesalcev je kompleksna struktura, ki jo lahko razdelimo

v dve funkcionalni komponenti, nevrokranij in viscerokranij. Organizacija lobanje

evropske tekunice Spermophilus citellus (Linnaeus, 1766) na dva modula je bila

potrjena na ventralni strani lobanje, medtem ko različne raziskave integracije in modularnosti

lobanje veveric na splošno dajejo različne rezultate. Raziskave, ki temeljijo na

dvo-dimenzionalni geometrijski morfometriji, ločeno zajemajo in analizirajo različne

strani lobanje in pogosto obravnavajo ventralno stran lobanje kot najbolj primerno.

V tej raziskavi je bila modularna organizacija lobanje S. citellus ponovno ovrednotena

in potrjena tudi na dorzalni in lateralni strani lobanje. Vendar je bila stopnja integracije

lateralne strani bolj izrazita kot dorzalne. Alometrija ni imela skoraj nobenega

vpliva na vzorec modularnosti. Ta in predhodna raziskava modularnosti lobanje

S. citellus kažeta, da lahko različne strani lobanje dajo različne rezultate. Iz tega sledi,

da je priporočljiva obravnava vseh treh strani lobanje, tudi zato, ker je z lateralne strani

lobanje vidna morfološka variabilnost v sagitalni ravnini, medtem ko lahko pri analizi

samo ventralne in/ali dorzalne strani zajamemo variabilnost samo v frontalni ravnini.

Ključne besede

Sciuridae, modularna organizacija, kranij, RV koeficient, Spermophilus citellus

Ključne besede

Combretaceae, diagnostika, klasifikacija, mikromorfologija povrhnjice, pegavost, sistematika, žilnatost

Izvleček

Prisotnost plastike v okolju postaja eden izmed največjih globalnih

problemov. Prvi stik plastike z biosfero je običajno s kolonizirajočimi mikroorganizmi,

ki tvorijo biofilm, vendar je ta interakcija dokaj neznana, še posebej v celinskih

vodah. Cilj študije je bil bolje razumeti proces mikrobne kolonizacije različnih plastičnih

materialov z različnimi površinskimi lastnosti. Uporabili smo sintetična vlakna

blaga (PET), plastenke za vodo (PET) in plastične vrečke za pakiranje zelenjave in

sadja (HDPE) ter jih zmešali z okoljskim vzorcem aktivnega blata. Erlenmajerica z

mešanico različnih plastik, inokulirana z vzorcem aktivnega blata v Bushnell Haas

(BH) tekočem gojišču, ter negativna kontrola (mešanica plastik v sterilnem BH gojišču)

so bile 2 meseca inkubirane na 22-24°C in stresane s 120 rpm. Vzorce smo tedensko

prestavljali v sveža BH gojišča s testnimi plastičnimi materiali, da smo izključili rast

na odmrli biomasi. Proces smo spremljali z merjenjem OD 600 v tekočem mediju, z

meritvami izotopske sestave ogljika ( δ 13 C) v plastiki, in z opazovanjem površine

plastike z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). S študijo smo potrdili različno

rast mikroorganizmov na različnih materialih. V primeru HDPE vrečke se je spremenila

tekstura tako v sterilnem kontrolnem gojišču kot v gojišču z mikroorganizmi iz

aktivnega blata, vendar ni jasno, če zaradi abiotskih ali biotskih faktorjev. Zaključili

smo, da so bakterije iz aktivnega blata zmožne kolonizacije plastike, ki je v vsakdanji

uporabi, in da je pestrost in struktura biofilma odvisna od kemične sestave in površinskih

lastnosti plastičnih materialov.

Ključne besede

biofilm, plastika, SEM, izotopska sestava ogljika, ko-kultivacija, UV sterilizacija

Izvleček

Vrste rodu Candida so vzrok za približno dva milijona kandidiaz letno po

vsem svetu in so pogosto povzročiteljice življenjsko nevarnih okužb. Po pogostosti so

okužbe s kompleksom vrst Candida parapsilosis na drugem mestu, takoj za Candida

albicans . Najpogosteje okužijo bolnike na oddelkih intenzivne nege in nedonošenčke.

V nasprotju s številnimi vrstami iz rodu Candida , je vrsta C. parapsilosis sensu stricto

pogosto prisotna v vodi in površinah iz plastike, gume in silikona, kjer se pojavlja

tudi kot začetna naseljevalka pred vzpostavitvijo biofilma. Metode identifikacije te

kvasovke vključujejo gojenje, MALDI-TOF in multipleks-PCR, vendar je ta vrsta

zaradi genetske sorodnosti znotraj kompleksa vrst in pomanjkanja vrstno sprecifičnih

oligonukleotidnih začetnikov še zmeraj med najpogosteje napačno identificiranimi

vrstami rodu Candida . V študiji smo na podlagi lokusa CPAR2_105320 razvili nove,

vrstno specifične oligonukleotidne začetnike za klasični PCR in hitro odkrivanje ter

identifikacijo vrste C. parapsilosis sensu stricto . Z opisanimi oligonukleotidnimi

začetniki smo uspešno zaznali in identificirali C. parapsilosis sensu stricto v čistih

kulturah, pridobljenih iz kliničnega materiala in različnih okolij. Metoda dodatno

omogoča odkrivanje te vrste v vzorcih celokupne DNA, ekstrahirane iz biofilmov in

pitne vode ter direktno v vzorcih brisov površin, brez predhodne DNA ekstrakcije.

Po sekvenciranju smo pri vseh pozitivnih vzorcih pridobili sekvenco dolžine 574

baznih parov, ki je bila tudi vrstno specifična. Novi oligonukleotidni začetniki lahko

v prihodnosti služijo kot orodje za hitro odkrivanje C. parapsilosis sensu stricto v

naravnem in kliničnem okolju.

Ključne besede

Candida parapsilosis , klasičen PCR, metode zaznavavanja, novi oligonukleotidni začetniki, porajajoči patogen, vrstna specifičnost

Izvleček

Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, v okviru katere sta

delovala tudi Botanični in Zoološki inštitut. Ob praznovanju stoletnice je 21.11.2020

na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani potekal enodnevni

simpozij z naslovom »100 let biologije na UL«. Na simpoziju so se predstavile raziskovalne

skupine Oddelka za biologijo (Katedre za zoologijo, botaniko in fiziologijo

rastlin, fiziologijo, antropologijo in etologijo, ekologijo in varstvo okolja, biokemijo,

molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov, biološko izobraževanje,

Botanični vrt Univerze v Ljubljani) in Nacionalnega inštituta za biologijo (Oddelki

za biotehnologijo in sistemsko biologijo, za raziskave organizmov in ekosistemov, za

genetsko toksikologijo in biologijo raka, Morska biološka postaja). V prispevku se

predstavlja večina raziskovalnih skupin, ki poleg zgodovinskega orisa predstavljajo

svojo pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno dejavnost v današnjem času.

Ključne besede

biologija, Univerza v Ljubljani, 100 let