Izvleček

Vpliv ribogojstva na bakterijske združbe smo proučevali z multidisciplinarnim pristopom v notranjem delu Piranskega zaliva (severni Jadran). Razlike v številčnosti bakterij, bakterijski produkciji in pojavljanju izbranih bakterijskih skupin smo preučevali v vodnem stolpcu okoli ribje kletke in na izbranih lokacijah od središča ribje kletke do odprtih vod. Spremembe pred in po hranjenju rib smo preučili tudi v kratkoročnem poskusu in situ , ki je temeljil na istočasnem vzorčenju morske vode na različnih lokacijah okoli ribje kletke. Naša študija kaže, da hranjenje rib kratkoročno zmerno vpliva na parametre vodnega stolpca, vključno s številčnostjo bakterij in produkcijo, in le na omejeni razdalji od ribjih kletk. Nitrifikacijske bakterije, ki oksidirajo amonij, določene s fluorescentno in situ hibridizacijsko metodo, so bile zastopane v višjem deležu v vzorcih morske vode v sredini in neposredni okolici ribje kletke. β- Proteobakterije , γ- Proteobakterije in skupina Cytophaga-Flavobacterium so bile zastopane v višjem odstotku na bolj oddaljenih vzorčnih mestih. Potencialno patogena

vrsta Vibrio je bila prisotna na vseh mestih vzorčenja. Kopičenje organsko obogatene ribje hrane in odpadnih produktov, ki se sproščajo v morsko vodo v kratkem času po hranjenju, je povzročilo znatno povečanje koncentracij partikulatne organske snovi, ortofosfata in amonija. Kot odgovor na povečanje anorganskih hranil smo izmerili bakterijsko aktivnost, medtem ko razlik v biomasi v vodnem stolpcu ni bilo opaziti.

Ključne besede

akvakultura, bakterijska abundance, bakterijska produkcija, bakterijska vrstna sestava, fluorescentna in situ hibridizacija, onesnaženje

Izvleček

Avtorja poročata o prisotnosti modre rakovice Callinectes sapidus

Rathbun, 1896 (Brachyura: Portunidae) na podlagi podatkov, pridobljenih s strani

lokalnih ribičev. Prvič smo to tujerodno vrsto v slovenskem obrežnem morju potrdili

marca 2019, potem pa je bila zabeležena še v šestih primerih v letih 2019, 2020 in

2021. Rakovice so bile v vseh primerih ulovljene ali opažene v plitvem obalnem

morju vzdolž slovenske obale. Avtorja nadalje razpravljata o statusu modre rakovice

v obmorskih in morskih življenjskih okoljih v Sloveniji.

Ključne besede

Callinectes sapidus Rathbun, 1896, invazivne vrste, Jadransko morje, prisotnost, Slovenija

Izvleček

V številnih evropskih državah so umetni podvodni grebeni (UPG)

dobro sprejet način za povečevanje lokalne biodiverzitete. Ideja o umestitvi UPG na

dno slovenskega morja je stara 25 let. Ta ideja še vedno ni realizirana, kljub jasnim

dokazom, da imajo UPG pozitiven vpliv na lokalno morsko okolje in biocenozo, kar

nam sporočajo izkušnje z italijanske strani Tržaškega zaliva. Zaradi različnih vzrokov

tako na uresničitev postavitve prvega UPG v slovenskem morju še vedno čakamo.

Prepričani smo, da bi bile take potopljene strukture pomemben substrat za naselitev

(repopulacijo) morskih habitatov z bentoškimi vrstami, ki zaradi občasnih hipoksij

in anoksij na morskem dnu množično poginjajo.

Ključne besede

bentos, biocenoza, hipoksija, repopulacija, umetni podvodni greben

Izvleček

V posebej zgrajeni bazen v Strunjanski laguni smo dnevno uvajali

komunalne odplake mesta Piran, medtem ko je drugi služil za primerjavo. V odbobju

enega leta smo s približno dvomesečno frekvenco spremljali gibanja koncentracij

hranil in produkcije. Vnešena hranila, redčena s plimovanjem, so povečala produkcijo

predvsem bentoških makroalg. Odmrla organska snov se je nato posedla in razgrajevala

ter povzročila nastanek anoksije in visokih koncentracij raztopljene in suspendirane

organske snovi in celotnega dušika v sedimentu. Srednja dnevna bruto produkcija v

celoletnem obdobju ni pokazala velikh razlik med bazenoma, medtem ko so bile lete

opazne v časovnem poteku študiranih procesov. Iz poskusa je razvidno intenzivno

kroženje vnešenih hranil.

Ključne besede

hranila, kisik, lagune, ogljik, produkcija, severni Jadran

Izvleček

Ključne besede