Izvleček

Varoja ( Varroa destructor ) je pomemben dejavnik umiranja čebel, zato

njeno učinkovito zatiranje predstavlja enega izmed osrednjih problemov čebelarjenja.

Trenutno čebelarji za zatiranje varoje največ uporabljajo sintetične akaricide. Zaradi

njihovih negativnih učinkov na čebele ter kemičnih ostankov v čebeljih pridelkih je

velik trend k vzpodbujanju uporabe naravnih akaricidov. Med naravne snovi s potencialnim

akaricidnim delovanjem sodijo eterična olja in njihove aktivne učinkovine. Med

njimi se nekatere, kot je timol, že dlje časa uporabljajo v čebelarstvu. V tem prispevku

povzemamo dosedanje znanje o mehanizmih toksičnosti eteričnih olj, s poudarkom na

delovanju na živčni in imunski sistem, ter o ostalih vplivih na čebele. Ugotavljamo,

da bi lahko bila nekatera eterična olja glede na ugotovljene mehanizme toksičnosti

uporabna za zatiranje varoje, vendar pa so njihovi negativni učinki na čebele zelo slabo

raziskani. Še posebej so pomembna znanja o njihovem vplivu na imunski odziv, saj so

spremembe le tega navedene kot eden izmed potencialnih možnih vzrokov za upad

čebeljih družin. Med eteričnimi olji prevladujejo podatki za timol ter njegove pripravke

(Apiguard ® , Api Life VAR ® ), precej manj pa je podatkov o drugih pogostih aktivnih

učinkovinah eteričnih olj. Zaključujemo, da obstaja potreba po sistematičnem testiranju

vplivu akaricidnih eteričnih olj na čebele, s poudarkom na dolgotrajnih izpostavitvah

izvedenih po principu aktualnih smernic testiranja strupenosti. Velik izziv za prihodnje

raziskave predstavlja optimizacija nanosa in standardizacija uporabe eteričnih olj in

njihovih učinkovin v čebelarstvu.

Ključne besede

akaricidi, eterična olja, Apis mellifera , živčni sistem, imunski sistem, varoja

Izvleček

V zadnjih letih se število škodljivih cvetenj cianobakterij na globalni

ravni močno povečuje. Ena od značilnosti cianobakterij, ki jim prinaša prednost pred

ostalimi fitoplanktonskimi organizmi, so pomožna fotosintezna barvila, med katerimi

prevladuje fikocianin. Fikocianin fluorescira pri drugi valovni dolžini kot klorofil,

zato lahko s pomočjo meritve fluorescence ugotavljamo prisotnost cianobakterij v

vodnem okolju in situ . S potopnim senzorjem fluorescence fikocianina smo opravili

meritve dveh sojev cianobakterije Microcystis aeruginosa in nitaste cianobakterije

vrste Arthrospira platensis . Odnos med koncentracijo ekstrahiranega fikocianina,

številom celic in njihovim biovolumnom ter fluorescenco fikocianina je bil v vseh

treh primerih linearen, vendar pa je bila variabilnost naklonov regresijske premice v

primeru koncentracije fikocianinskega ekstrakta in števila celic med različnimi vrstami

cianobakterij visoka. Najvišje ujemanje naklonov linearnih regresij je bilo med signalom

senzorja in biovolumnom, zaradi česar je najboljši kandidat za pretvorbo izhodne

napetosti fluorescenčnega senzorja v limnološko pomembno količino. V okviru tega

dela smo primerjali tudi različne protokole za ekstrakcijo fikocianina. Obstoječe enačbe

za pretvarjanje absorpcije v koncentracijo fikocianina smo dopolnili z odštevanjem

absorpcije vzorca pri 750 nm in s tem zmanjšali zavajujočo oceno koncentracije.

Ključne besede

meritve fluorescence, fikocianin, cianobakterije

Izvleček

Namen dela je bil ugotoviti, kako dodatek selena (Se) in izpostavljenost

naravnemu in zmanjšanemu UV sevanju vplivata na tatarsko in hibridno ajdo.

Na polju Biotehniške fakultete smo gojili obe vrsti ajde in ju izpostavili štirim različnim

obravnavanjem glede na izpostavljenost UV sevanju ter dodani Se (naravno

dostopen ali foliarno dodan kot natrijev selenat v koncentraciji 10 mg Se L -1 ). Merili

smo vsebnost barvil (klorofila a in b , karotenoidov in antocianov) in UV absorbirajočih

snovi, stopnjo transpiracije, fotokemično učinkovitost fotosistema II (FS II) in

dihalni potencial. Ob koncu poskusa smo določili biomaso posameznih rastlinskih

delov. Rezultati so pokazali, da je dodani Se ne glede na vrsto ajde znižal vsebnosti

klorofila a in karotenoidov, povečal pa je dejansko fotokemično učinkovitost FS II in

stopnjo transpiracije. UV sevanje je povečalo vsebnost antocianov. Se in UV sevanje

kot samostojna dejavnika nista imela vpliva na pridelek ajde. Hibridna ajda je imela

večjo fiziološko aktivnost od tatarske, a manjšo biomaso rastlinskih delov, vključno z

manjšim pridelkom. Naravno UV je sevanje na hibridno ajdo delovalo nekoliko negativno,

na tatarsko ajdo pa ni imelo opaznega negativnega vpliva. S selenom tretirani

tatarska in hibridna ajda sta bili, kar se tiče vsebnosti Se v listih in zrnih, primerni za

uporabo v prehrani ljudi in živali.

Ključne besede

Tatarska ajda, hibridna ajda, selen, selenat, UV sevanje

Izvleček

Makrofit ozkolistni koščec ( Berula erecta ), gojen v tkivni kulturi, smo

izpostavili različnim koncentracijam NaCl v vodi (1–100 mg L -1 ). Dodani NaCl je

pozitivno vplival na rast in razvoj rastline. Število poganjkov se je povečalo v primerjavi

s kontrolo, prav tako so bile korenine rastlin, izpostavljene NaCl, daljše kot

pri kontrolnih rastlinah. Nizka koncentracija NaCl (1 mg L -1 ) je povišala vrednost

fotokemične učinkovitosti, medtem ko je visoka koncetracija (100 mg L -1 ) rahlo

znižala vrednost tega parametra. Vsebnost klorofilov se je ob koncu poskusa občutno

znižala pri rastlinah, izpostavljenim NaCl. Vsebnost karotenoidov in antocianinov

se je na začetku povišala in nato nižala proti koncu poskusa. Zaključimo lahko, da

dodan NaCl ni negativno vplival na morfologijo rastlin, medtem ko je znižal vsebnost

barvil v rastlinah.

Ključne besede

NaCl, Berula erecta , fotokemična učinkovitost, rastni parametri, barvila

Izvleček

Tujerodni dresniki ( Fallopia sect. Reynoutria ) so si morfološko zelo

podobni. Še posebej težko je razlikovati med križancem F. × bohemica in starševskima

vrstama F. japonica in F. sachalinensis . Z uporabo dveh različnih molekulskih označevalcev,

plastidnega zaporedja DNA trn K v kombinaciji z analizo RFLP in mikrosatelita

KW6, ki je potencialno specifičen za vrsto F. sachalinensis , smo analizirali

30 vzorcev dresnikov, ki smo jih nabrali na območju Slovenije. Ugotovili smo, da s

kombinacijo obeh označevalcev nedvoumno določimo naslednje taksone: F. japonica

(var. japonica ), F . sachalinensis in F. × bohemica. S pomočjo molekulskih označevalcev

smo kot materinsko vrsto vseh vzorcev križancev določili japonski dresnik. V analizo

smo vključili tudi predstavnika slakovcev, F. baldschuanica in F. multiflora . Ta se s

pomočjo uporabljenih molekulskih označevalcev zanesljivo razlikujeta od dresnikov,

za razlikovanje med vrstama slakovcev pa bi bilo treba poiskati nove označevalce.

Ključne besede

Fallopia , invazivna vrsta, Slovenija, križanci, plastidna DNA, trn K, mikrosatelitni lokus, KW6, RFLP

Izvleček

V članku opredeljujemo pomen herbarija v izobraževanju učiteljev

razrednega pouka za dvig interesa za rastline in znanja o rastlinah med osnovnošolci.

Slovenske študente, bodoče učitelje razrednega pouka, smo usposabljali v izdelovanju

herbarija. V raziskavi je sodelovalo 86 študentov. Študenti so po izdelavi herbarijev

izpolnili anketni vprašalnik, s katerim smo preverjali njihovo znanje in izkušnje.

Študenti poročajo, da so med izdelovanjem herbarijev v povprečju spoznali tri nove

rastlinske vrste. 74% študentov je imelo ob tem težave, predvsem z določanjem vrst

in postopki herbariziranja. Več kot dve tretjini študentov je herbarij izdelovalo že v

osnovni ali srednji šoli, predvsem pri predmetih naravoslovje in biologija. Vsi, z izjemo

enega študenta, nameravajo herbarij v bodoče vključiti v pouk. V aktivnosti vidijo

predvsem potencial za poučevanje učencev o anatomiji in vrstni pestrosti rastlin, za

razvijanje njihovih naravoslovnih spretnosti ter odnosa do dela in biologije. Sklenemo

lahko, da so sodelujoči študenti prikazali ustrezen nivo poznavanja vsebine ter znanja

za poučevanje za uspešno implementacijo herbarija v šolo, kar lahko vodi do dviga

interesa za rastline in znanja o rastlinah med osnovnošolci.

Ključne besede

herbarij, študent, kompetence, botanika, šola

Izvleček

V letu 2017 člani Slovenskega društva za biologijo rastlin (http://www.

plantslo.org/) praznujemo kar 35 let neprekinjenega delovanja, čeprav ne v enaki zasedbi

in tudi ne pod enakim imenom. V tem času se je veliko spremenilo, vendar pa

je ostala nespremenjena naša strast do odkrivanja skrivnega življenja rastlin.

Ključne besede

biologija rastlin, fiziologija rastlin, društvo