Izvleček

Prispevek je namenjen mojemu vodniku in mentorju, profesorju dr. Zvonimirju Devidéju, priznanemu biologu in botaniku, članu Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, profesorju na Naravoslovno – matematični fakulteti Univerze v Zagrebu, ob 90. obletnici rojstva in 64. letnici dela v znanosti in izobraževanju.

Ključne besede

citologija, fiziologija, rastline, Slovenija, Hrvaška, raziskave, izobraževanje

Izvleček

Prispevek navaja 264 taxonov z območja Gorskega kotarja in Kvarnerja; 184 z območja Gorskega kotarja in 170 z območja Kvarnerja. Devet taksonov je novih za Hrvaško. Seznam je narejen na podlagi literaturnih podatkv in terenskih raziskav v obdobjih 2000–2002 in 2009–2010. Podani so rezultati taksonomskih, ekoloških in fitogeografskih analiz. Ekološka karakterizacija lišajske flore temelji na oceni indikatorskih vrednosti ter primerjave z vrednostmi, določenimi na območju Slovenije in Italije. Zaradi posebnosti v reliefu in klimi, je delež lišajev oceanske/suboceanske razširjenosti večji na vzhodni obali Jadrana v primerjavi z zahodno.

Ključne besede

lišaj, raznolikost, ekologija, Gorski kotar, Kvarner, Hrvaška

Izvleček

Vrsta Potamogeton praelongus se na Češkem v naravi pojavlja le na eni lokaciji. V okviru programa ohranjanja vrste smo vnesli rastline na nove lokacije. V članku predstavljamo celoten postopek: spremljanje stanja mikropopulacije in habitatne parametre na območjih uspevanja vrste P. praelongus , raziskave kalitve semen ter postopek priprave sterilnih in-vitro kultur za razširjanje. V času od 2008–2010 sta se obe mikropopulaciji na poplavni ravnici reke Orlice povečali za 3-krat letno. Leta 2010 je bilo1461 poganjkov na naravni in 199 na novi lokaciji. Leta 2010 so bili sestoji veliki od 12 do 50 m2. Za najbolj učinkovit način prekinitve dormance se je izkazala 2-h površinska strerilizacija s 5 % oz. z 2.5 % razstopino NaClO, ki ji je sledilo obdobje izsuševanja, izpostavljanja različnim temperaturam, anoksičnim razmeram in abrazija semenske lupine. S sterilizacijo z NaClO smo pripravili in-vitro kulturo vrste P. praelongus; 30 klonov z ustrezno gensko variabilnostjo.

Ključne besede

podaljšani dristavec, načrt ohranjanja, spremljanje stanja, kalitev semen, sterilna kultura in vitro

Izvleček

V članku opisujemo tri nova nahajališča v Sloveniji zelo redke in prizadete vrste nižinskih travnikov Bellevalia romana : pri Ankaranu v Slovenski Istri (najdba iz leta 2002, v letu 2011 ni več potrjena), pri Golem Brdu in med Golim Brdom in Miščkom v dolini Idrije (Goriška Brda). Skupno v Sloveniji v letu 2011 lahko potrdimo samo štiri nahajališča te vrste, na Goriškem še pod Sv. Katarino nad Kromberkom in v Istri pri Sečovljah. Po rastiščih se nahajališča na Goriškem na flišnih in obrečnih travnikih nekoliko razlikujejo od tistih v Istri, kjer raste na vlažnih travnikih in v trstičju, na zbitih tleh v neposredni bližini morja. Prizadeto vrsto lahko ohranimo z ustreznim varovanjem njenih rastišč, to pa je pogosto vsakoletna in ne prezgodnja košnja travnikov, na katerih raste.

Ključne besede

Bellevalia romana , Hyacinthaceae , nova nahajališča, ogrožene vrste, Scorzonero-Chrysopogonetalia , Goriška Brda, Istra, Slovenija

Izvleček

Po analizi literature je podan predlog, da se troglobiotsko školjko Congeria kusceri Bole 1962 taksonomsko prerazporedi kot Mytilopsis kusceri (Bole 1962). Vrsta je bila opisana in dodeljena rodu Congeria , ko so tako recentne, kot fosilne vrste rodu Mytilopsis obravnavali kot pripadnice rodu Congeria . Obravnavan je položaj vrste znotraj rodu Mytilopsis in poddružine Dreisseninae, podana je utemeljitev prerazporeditve. S tem se bomo lahko izognili nadalnjim nesporazumom pri Filogenetskih in biogeografskih razpravah. Jamsko školjko lahko še vedno imamo za relikt pestre favne v miocenskem Dinarskem pojezerju.

Ključne besede

Mollusca, Bivalvia, jamska favna, Congeria kusceri , taksonomija

Izvleček

Vsebine, ki vključujejo ravnanje z odpadki in drugimi okoljskimi problemi, so v slovenskem učnem načrtu za naravoslovje in biologijo skopo zastopane (Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja, 1998). V večji meri so del učnih načrtov prve in druge triade devetletne osnovne šole (starost učencev 6–12 let). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako slovenski učenci stari od 10 do15 let (druga in tretja triada) ravnajo z odpadki (ločevanje, zbiranje in odlaganje odpadkov). Ugotovili smo, da učenci le z nekaterimi odpadki ravnajo tako, kot zahtevajo priporočila ravnanja z odpadki, o katerih so se učili v šoli. Ugotovil smo še, da so učenci tretje triade (8. in 9. razred; 13–15 let) manj pripravljeni delovati pro-okoljsko kot njihovi vrstniki iz druge triade. Učenci bi morali biti vključeni v učni proces, preko katerega bi lahko usvojili dodatna znanja o ravnanju z odpadki in bili (bolj) pripravljeni delovati pro-okoljsko. Za spreminjanje delovanja učencev in dviga njihove okoljske zavesti, predlagamo, da se okoljske vsebine vključijo v izbrane učne načrte vseh triad.

Ključne besede

pro-okoljsko delovanje, ravnanje z odpadki, odpadki, osnovnošolsko izobraževanje.