DRUŠTVO BIOLOGOV SLOVENIJE
Biological Society of Slovenia

 

 

Vsebina (izvlečki)

Pregled številk

11: 1 (1963)    27: 2 (1979)    31: 1 (1983)    35: 1 (1987)    36: 1 (1988)    40: 3-4 (1995)    42: 2 (1999)    43: 3 (2000)    44: 1-2 (2001)    45: 2 (2002)    46: 1 (2003)    47: 1 (2004)    47: 2 (2004)    48: 1 (2005)    48: 2 (2005)    49: 1 (2006)    49: 2 (2006)    50: 1 (2007)    50: 2 (2007)    51: 1 (2008)    51: 2 (2008)    52: 1 (2009)    52: 2 (2009)    53: 1 (2010)    53: 2 (2010)    54: 1 (2011)    54: 2 (2011)    55: 1 (2012)    55: 2 (2012)    56: 1 (2013)    56: 2 (2013)    57: 1 (2014)    57: 2 (2014)    58: 1 (2015)    58: 2 (2015)    59: 1 (2016)    59: 2 (2016)    60: 1 (2017)    60: 2 (2017)    61: 1 (2018)    61: 2 (2018)    62: 1 (2019)    62: 2 (2019)    63: 1 (2020)    63: 2 (2020)    64: 1 (2021)    64: 2 (2021)    65: 1 (2022)    65: 2 (2022)   

Pregled vsebine: letnik 48, številka 1 (2005)


Vpliv cinka na akumulacijo kadmija in bakra pri kopenskem enakonožcu Porcellio scaber (Crustacea, Isopoda)


ZIDAR Primož

Izvleček

Kinetika kovinskih ionov pri kopenskih rakih enakonožcih, ki so izpostavljeni zmesi kovin je, v nasprotju z izpostavitvijo le eni kovini, malo poznana. V predstavljenem delu smo spremljali akumulacijo cinka, kadmija in bakra pri kopenskem raku enakonožcu vrste Porcellio scaber. Poskusne ž ivali smo hranili z listi leske, ki smo jim dodali raztopino ene ali pa zmes dveh kovin. Po enaindvajsetih dneh izpostavitve smo izmerili količine zaužite hrane in količino akumuliranih kovinskih ionov. Rezultati so pokazali, da na akumulacijo cinka ne vpliva upad prehranjevanja kakor tudi ne interakcije med kovinami v zmesi. Nasprotno je akumulacij kadmija in bakra značilno nižja ob sočasni prisotnosti cinka v hrani. Nižja akumulacija kadmija in bakra je posledica njune interakcije s cinkom, kar vpliva na manjši privzem ali pa večje izločanje kadmija in bakra iz telesa.

Ključne besede

raki enakonožci, Porcellio scaber , zmesi kovin, cink, baker, kadmij, prehranjevanje, akumulacija kovin


Analiza gibanja celic s serijo zaporednih fotografij


ZLATOLAS Katarina, VERANIČ Peter, JEZERNIK Kristijan

Izvleček

Analiza celičnega gibanja ponavadi zahteva večurno snemanje enega vidnega polja z video kamero. Metoda je zato zamudna in le malo celic se lahko vključi v analizo. Z namenom povečanja števila celic v določenem poizkusu, smo razvili preprosto in hitro metodo za analizo celičnega gibanja. S kombinacijo zaporednega slikanja istega vidnega polja, kar nam je omogočila uporaba CELLokate krovnih stekelc, in vektorskega grafičnega programa Adobe Illustrator 9.0, smo lahko v analizo gibanja celic vključili do desetkrat več celic, v primerjavi z dosedanjimi metodami.

Ključne besede

Celično gibanje, digitalni fotoaparat, zaporedna serija posnetkov, Adobe Ilustrator 9.0


Makrofiti Velenjskega jezera, Slovenija – sukcesija makrofitov po restavraciji jezera


MAZEJ Zdenka, EPŠEK Mateja

Izvleček

Makrofite v umetno nastalem Velenjskem jezeru spremljamo od leta 1996. Vrednost pH jezerske vode je bila vse do leta 1994, ko so v Termoelektrarni Šoštanj uvedli zaprti krog transportne vode, okoli 12. Vrednost pH je po tem ukrepu hitro padla na vrednost okoli 8. Makrofiti so postopoma pričeli naseljevati litoralno območje jezera. Pionirske vrste v letu 1996 so bile Chara sp., Nuphar lutea , in Potamogeton crispus . Potamogeton crispus je bila dominantna vrsta vse do leta 1997. V naslednjih letih sta prevladali vrsti Najas marina in Potamogeton filiformis . Od začetka naseljevanja je prihajalo do velikih kvalitativnih in kvantitativnih sprememb v vrstni sestavi in razporeditvi makrofitov. V jezeru je leta 2004 uspevalo 9 vrst. Medtem ko kažejo vrste Najas marina , Potamogeton filiformis, Potamogeton lucens in Potamogeton nodosus pozitiven trend v razvoju, pa v zadnjih letih opažamo manjše pojavljanje vrst Chara sp., Potamogeton crispus in Najas minor.

Ključne besede

Velenjsko jezero, sukcesija makrofitov, vrstna sestava, distribucija makrofitov, relativna rastlinska biomasa, maksimalna globina naselitve


Secular trend in body dimensions in boys from Tuzla region in period 1980 – 1996


HADŽIHALILOVIĆ Jasminka, TERZIĆ Rifet, AHMIĆ Adisa, H.HALILOVIĆ Amir, NOŽINOVIĆ Amra, ŠEHIĆ Amela, HAMIDOVIĆ Hajrija, JUSUPOVIĆ Fatima


Redčenje plodičev jablane sorte zlati delišes s kombinacijo etefona ter CPPU


STOPAR Matej

Izvleček

Z namenom povečanja velikosti plodov, smo škropili osem let stare jablane ‘Zlati delišes/M.9’ s sintetičnim citokininom forklorfenuronom (CPPU), v koncentraciji 5 ppm ob koncu cvetenja (KC) dreves. Ker CPPU ne izboljšuje povratno cvetenje jablan, so CPPU tretiranim drevesom dodali še etefon, kateri naj bi spodbudil nastanek cvetnega brstja ter tako izboljšal cvetenje v naslednjem letu. Etefon je bil nanešen v več zaporednih nanosih (sam ali v kombinaciji s CPPU), v tedenskih intervalih z začetkom ob KC jablan in sicer 3x30 ppm ali 5x50 ppm.

Samostojni nanos CPPU 5 ppm ali pa kombinacija etefona 3x30 ppm s CPPU 5 ppm je zmanjšala rodni nastavek in povečala rast plodov kot zahteva komercialni nivo pridelave. Kombinacija škropljenj etefona 5x50 ppm + CPPU 2x5 ppm je povzročila premočan osip plodičev, tako da se pridelek plodov večjega velikostnega razreda ni izboljšal. Samostojni nanos etefona 3x30 ppm ni imel vpliva niti na redčenje plodičev niti na težo plodov, medtem ko je etefon 5x50 ppm sicer zmanjšal rodni nastavek, kar pa posledično ni povzročilo povečanja teže plodov.

Ključne besede

redčenje plodičev jablane, CPPU, etefon, izmenična rodnost

 

© 2003, Društvo biologov Slovenije –
Journal of Biological Society of Slovenia

Zadnja sprememba:
15.3.2010