Izvleček

Pelinolistna žvrklja ( Ambrosia artemisiifolia ) je invazivna tujerodna enoletnica, ki je bila v Evropo prinesena iz Severne Amerike. Pomemben vektor širjenja vrste predstavlja transport in trgovanje s plodovi sončnic, ki vsebujejo primešane plodove žvrklje. V raziskavi smo preverjali prisotnost plodov žvrklje v paketih sončničnih plodov za hranjenje prostoživečih ptic. Plodovi žvrklje so bili prisotni v 29 % od 28 paketov hrane za ptice, ki smo jih kupili v slovenskih trgovinah. V treh paketih je količina plodov presegala največjo določeno količino plodov žvrklje, kot jo določa evropska zakonodaja (največ 50 mg/kg). Ugotovili smo tudi, da količina nečistoč v paketu ni povezana s prisotnostjo plodov žvrklje.

Ključne besede

Ambrosia artemisiifolia , Helianthus annuus , invazivna tujerodna vrsta, pelinolistna žvrklja, Slovenija, sončnični plodovi

Izvleček

Medonosne čebele so med iskanjem hrane pogosto izpostavljene

različnim ksenobiotikom, večinoma so to fitofarmacevtska sredstva in panjske kemikalije.

Številna fitofarmacevtska sredstva se uporablja skupaj in znano je, da lahko

pride do sinergističnih interakcij v organizmih. Tveganje za nastanek sinergizmov

je podcenjeno in narejenih je relativno malo študij na čebelah o učinkih in mehanizmih

sinergizmov različnih kombinacij ksenobiotikov. Razumevanje mehanizmov

sinergizmov ksenobiotikov je zelo pomembno za nadzor nad uporabo definiranih

mešanic in napovedovanje potencialne toksičnosti novih ksenobiotikov v kmetijstvu

in čebelarstvu. Pregledni članek se osredotoča na učinke, mehanizme in molekulske

tarče ksenobiotikov v medonosnih čebelah in osvetljuje morebitne primere ter mehanizme

nastanka sinergizmov. Najbolj nevarni za čebele so insekticidi, katerih primarne

tarče so nekatere molekule živčnih celic,zato le-ti motijo delovanje živčnega sistema.

Insekticidi zato lahko močno vplivajo na vedenje, kognitivne funkcije in fiziologijo

čebel. Kljub temu raziskovalci večino sinergijskih učinkov v čebelah razlagajo z

inhibicijo črevesnih detoksifikacijskih encimov P450, ki presnavljajo ksenobiotike,

saj je bila večina študij narejena z mešanicami ksenobiotik/zaviralec encimov P450.

Glavni zaviralci encimov P450 so specifični inhibitorji za podaljšanje učinka fitofarmacevtskih

sredstev ter nekateri fungicidi. Tudi nekateri insekticidi lahko vplivajo na

delovanje encimov P450 in tako vplivajo na interakcije med ksenobiotiki. Čeprav so

primarni mehanizmi delovanja posameznih ksenobiotikov, še posebej insekticidov,

precej znani in so sinergizmina ciljnih tarčah pri čebelah možni, je to področje podcenjeno

in neraziskano.

Ključne besede

sinergizem, ksenobiotik, Apis mellifera , mehanizem, pesticidi, P450

Izvleček

Številne fiziološke procese v raznolikih organizmih uravnava majhna

molekularna ura, ki jo imenujemo cirkadiana ura. Nahaja se v skoraj vseh celicah telesa

in omogoča, da različni procesi v telesu potekajo ob določenih delih dneva ter da se le

ti ponovijo v periodi 24 ur. Šele v zadnjih nekaj letih je pomen cirkadiane ure postal

jasen tudi za pravilno homeostazo telesa, tako človeka, kakor tudi drugih sesalcev.

Motnje normalnega cirkadianega ritma lahko vodijo v razvoj metabolnih motenj, kot

sta diabetes in prekomerna telesna teža, značilnih za sodoben način življenja. Namen

preglednega članka je bralcu predstaviti osnove cirkadianih ritmov, njihove lastnosti

na molekularnem nivoju ter njihovo prepletenost s procesi metabolizma.

Ključne besede

Biološki ritmi, cirkadiani ritmi, kronobiologija, cirkadiana ura

Izvleček

Masa mladičev v gnezdu je pomemben dejavnik, ki ima močan vpliv

na življenje osebka. Masa mladičev v gnezdu odseva dostopnost in kvaliteto hrane

na gnezdišču in je zaradi tega dober pokazatelj stanja v okolju. Namen raziskave je

bil zapolniti vrzel v znanju o rasti velike sinice na območju JV Evrope ter o pomenu

nadmorske višine na rast mladičev. Hkrati bodo rezultati lahko koristili tudi kot orodje

za določanje starosti mladičev velike sinice v gnezdu. Meritve mladičev velike sinice

v gnezdu so bile opravljene na treh lokacijah med leti 2010 in 2012. Na dveh so bile

gnezdilnice postavljene na treh ločenih nadmorskih višinah. Rastna krivulja za maso

se razlikuje od krivulj iz ostalih delov Evrope vendar je znotraj njihovih meja. Razlike

verjetno izhajajo iz različnih ekoloških razmer v okoljih. Rast mase je podobna med

spodnjim in srednjim ter različna od zgornjega višinskega pasu. Podobnost na spodnjih

višinah je verjetno posledica kompenzacije manjše količine plena z nižjo konkurenco

zaradi nižje gostote gnezdečih parov. Kompenzacija pa je uspešna le do določene

nadmorske višine, nad to pa se zmanjševanje količine hrane pozna na počasnejši rasti

mladičev. Rast mase je uporabno orodje za primerjavo med populacijami, dolžina

peruti pa je boljše orodje za določanje starosti mladičev v gnezdu.

Ključne besede

Velika sinica, rast mladičev, nadmorska višina, Slovenija

Izvleček

Namen raziskave je bil primerjati preživetje gnezd velike sinice med

različnimi regijami, nadmorskimi višinami in leti ter tako ugotoviti, kateri dejavnik

ima največji vpliv. Temperatura ima velik vpliv na gnezditvene parametre in se

spreminja konsistentno z nadmorsko višino, zato je postavljena hipoteza, da ima

nadmorska višina večji vpliv kot leto in lokacija. Gnezditveni parametri so bili z

uporabo gnezdilnic spremljani v treh letih, na treh nadmorskih višinah in dveh lokacijah.

Poglavitni dejavnik, ki vpliva na preživetje gnezd, je bil zmodeliran s pomočjo

programa MARK. Skupaj je bilo spremljanih 104 prvih gnezd velikih sinic med

katerimi jih je 26 propadlo. Čeprav je število propadlih gnezd naraščalo z nadmorsko

višino, je bilo to statistično značilno samo na eni lokaciji. Je pa bila statistično značilna

razlika v številu propadlih gnezd med obema regijama, ne pa tudi med posameznimi

leti. Modeliranje je izkazalo večjo podporo podatkov regijam kot letom in nadmorski

višini in tako zavrnilo postavljeno hipotezo. V diskusiji je omenjenih nekaj možnih

razlogov za dobljene rezultate.

Ključne besede

Velika sinica, preživetje gnezd, nadmorska višina, Slovenija

Izvleček

Šolska praksa kaže, da predstavljata celica in z njo povezana celična delitev

veliko težav učencem in tudi učiteljem. Učenci imajo pogosto napačne predstave,

ki so se izoblikovale v vsakdanjem življenju pod vplivom ljudi, med katerimi učenci

živijo, in medijev. Učitelji se srečujejo s problemom, kako tako vsebino predstaviti

na čim bolj razumljiv način, saj morajo učenci razumeti temeljno znanje o celici in

njegove implikacije kot del naravoslovne pismenosti v sodobnem svetu. V raziskavi

smo z metodo testiranja preverili znanje učencev o izbranih temah s področja celice.

Vključenih je bilo 171 učencev treh stopenj izobraževanja: 13-letniki, 15-letniki in

21-letniki. Rezultati so pokazali, da je znanje o celici pri obeh mlajših skupinah skromno,

znanje najstarejše skupine pa sicer bistveno boljše, vendar še vedno nezadovoljivo.

Opaziti je, da se mnogi učenci učijo naravoslovje kot izolirane podatke in ne uvidijo

medsebojnih odnosov, ki veljajo v naravi in svetu okoli njih. Domnevamo, da bi bilo

to mogoče izboljšati z metodami dela, ki miselno aktivirajo učence in so povezane z

vsakdanjim življenjem.

Ključne besede

celica, delitev celice, genetika, izobraževanje

Izvleček

Namen prispevka je analizirati rezultate vzgojno-izobraževalnih aktivnosti,

ki so potekale na poletnih taborih o ohranjanju ekosistemov celinskih voda. Na

treh lokacijah v Sloveniji so bili organizirani šestdnevni tabori. Taborov se je skupaj

udeležilo 15 fantov in 27 deklet, starih med 11 in 18 let. Izobraževalni rezultati so bili

merjeni kvalitativno in kvantitativno. Rezultati kažejo, da so udeleženci na taborih

uživali. Menijo, da so se veliko naučili o ekosistemih celinskih voda, živalih in rastlinah,

ter o različnih raziskovalnih metodah in opremi. Kažejo tudi visoko ozaveščenost in

razumevanje problematike ohranjanja ekosistemov celinskih voda.

Ključne besede

šola v naravi, tabor, adolescenti, ozaveščanje, ekosistemi ce linskih voda

Izvleček

Leta 2006 smo v Sloveniji uvedli posebni nadzor viroida vretenatosti

krompirjevih gomoljev ( Potato spindle tuber viroid ). Do konca leta 2010 smo okužbo

potrdili v 100 vzorcih okrasnih rastlin. Analizirali smo 96 celotnih prevladujočih

nukleotidnih zaporedij in predvideli njihove sekundarne strukture. Odkrili smo nove

genotipe in znatno variabilnost sekundarnih struktur in sicer v patogeni, osrednji in

variabilni domeni viroida. V določenih primerih je že mutacija enega samega nukleotida

povzročila spremembo predvidene sekundarne strukture viroida.

Ključne besede

Potato spindle tuber viroid, PSTVd, pospiviroid, sekundarna struktura, različice nukleotidnega zaporedja