DRUŠTVO BIOLOGOV SLOVENIJE
Biological Society of Slovenia

 

 

Vsebina (izvlečki)

Pregled številk

11: 1 (1963)    27: 2 (1979)    31: 1 (1983)    35: 1 (1987)    36: 1 (1988)    40: 3-4 (1995)    42: 2 (1999)    43: 3 (2000)    44: 1-2 (2001)    45: 2 (2002)    46: 1 (2003)    47: 1 (2004)    47: 2 (2004)    48: 1 (2005)    48: 2 (2005)    49: 1 (2006)    49: 2 (2006)    50: 1 (2007)    50: 2 (2007)    51: 1 (2008)    51: 2 (2008)    52: 1 (2009)    52: 2 (2009)    53: 1 (2010)    53: 2 (2010)    54: 1 (2011)    54: 2 (2011)    55: 1 (2012)    55: 2 (2012)    56: 1 (2013)    56: 2 (2013)    57: 1 (2014)    57: 2 (2014)    58: 1 (2015)    58: 2 (2015)    59: 1 (2016)    59: 2 (2016)    60: 1 (2017)    60: 2 (2017)    61: 1 (2018)    61: 2 (2018)    62: 1 (2019)    62: 2 (2019)    63: 1 (2020)    63: 2 (2020)    64: 1 (2021)    64: 2 (2021)    65: 1 (2022)    65: 2 (2022)   

Pregled vsebine: letnik 57, številka 1 (2014)


Semenske banke kot oblika partnerstva za globalno varovanje rastlinskih vrst


Bavcon J., Ravnjak B.

Izvleček

Semenska banka je zbirka rastlinskih semen, ki so shranjena pod

specifičnimi pogoji. V njej se periodično preverja njihova sposobnost kaljivosti – živost

semen. Botanični vrtovi so sezname semen ( Index seminum) izdajali že vrsto stoletij.

Ta dolga tradicija je botanične vrtove vzpodbudila k ustanavljanju lastnih semenskih

bank. Tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani aktivno sodeluje pri varovanju rastlinske

pestrosti. V letu 2013 je Botanični vrt prispeval semena v Milenijsko semensko

banko, z namenom čim prej doseči cilj, katerega namen je zbrati semena 25 % rastlin

svetovne flore. Zaradi tega razloga smo v letu 2013 za Milenijsko semensko banko

nabrali semena 59 ciljnih vrst (že vnaprej določenih) in semena 24 naključno nabranih

rastlinskih vrst slovenske flore.

Ključne besede

semenska banka, ex-situ varstvo, in-situ varstvo, Slovenija, ogrožene rastlinske vrste


Asociacija Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo v severozahodni Sloveniji


Dakskobler I.

Izvleček

Fitocenološko smo preučili ruševje, ki uspeva na hudourniških vršajih

in ledeniškem gradivu (morena, til) v krnicah nekaterih alpskih dolin (Tolminka,

Možnica) in na strmih osojnih erozijskih pobočjih (Struje nad dolino Zadlaščice) v pasu

montanskih bukovih gozdov v Julijskih Alpah in ga na podlagi primerjav s podobnimi

združbami v severni Italiji uvrstili v asociacijo Amelanchiero-Pinetum mugo in v novo

geografsko varianto z vrsto Rhamnus fallax . Floristično nekoliko podobno ruševje v

altimontanskem in subalpinskem pasu na prisojnih pobočjih Tolminsko-Bohinjskih gora

uvrščamo v novo varianto Rhodothamno-Pinetum mugo typicum var. Genista radiata .

Ključne besede

fitocenologija, sinsistematika, Amelanchiero-Pinetum mugo , Rhodothamno-Pinetum mugo , Natura 2000, Julijske Alpe, Slovenija


Značilnosti združbe strig (Chilopoda) v dinarskih mraziščih na Veliki gori (Slovenija)


Vode B., Kos I.

Izvleček

Preučevali smo sezonsko dinamiko strig v nekaterih mraziščih na Veliki

gori, J Slovenija. Z dvema vzorčevalnima metodama v treh vzorčenjih (junija, avgusta

in novembra) v letu 2010 smo dobili 834 osebkov, ki smo jih uvrstili v 30 vrst. Največ

vrst je imelo srednje evropsko razširjenost, kar 6 vrst je bilo endemnih za območje

jugovzhodnih Alp ali severozahodnega Balkana, od tega so 3 vrste najverjetneje nove za

znanost. Največje število dobljenih vrst v enem mrazišču je bilo 28. Povprečna gostota

osebkov na posameznem vzorčenju je bila od 218 os./m 2 do 552 os./m 2 . Glede na alfa

diverziteto združbi strig v mraziščih sodita med srednje bogate na območju Slovenije

in med zelo bogate v primerjavi z drugimi evropskimi gozdnimi združbami. Enako

velja za vrstno bogastvo in povprečno gostoto. Združbe strig so si bile bolj podobne

na posamezni lokaciji skozi sezono, kot združbe različnih lokacij v istem mesecu.

Ključne besede

strige, mrazišče, združba, sezonske značilnosti, dinarsko območje


Modularnost lobanje evropske tekunice Spermophilus citellus (Linnaeus, 1766)


Klenovšek T.

Izvleček

Lobanja je kompleksna struktura, pri kateri se pogosto preučujejo vzorci morfološke modularnosti in integracije. Ventralno stran lobanje lahko razdelimo v dve funkcionalni podenoti; nevrokranij, ki ga sestavljajo kosti možganskega dela lobanje, oči in ušes, in viscerokranij, ki je iz kosti čeljustnega aparata. Cilj raziskave je bil preveriti prisotnost te delitve na ventralni strani lobanje evropske tekunice Spe rmo philus citellus (Linnaeus, 1766), saj za lobanje veveric velja, da imajo visoko stopnjo integracije brez jasnih delitev na podenote. Primerjala sem tudi stopnjo modularnosti med mladimi in odraslimi osebki. Hipotetično modularnost sem testirala na 159 (43 mladih in 116 odraslih) lobanjah z metodami geometrijske morfometrije na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta. Pri odraslih osebkih so rezultati podprli hipotezo o delitvi lobanje na viscerokranij in nevrokranij. Hipotezo o modularnosti sem potrdila tudi pri mladih osebkih, le da sta bila modula med seboj veliko bolj povezana. Čeprav je alometrija lahko močan integracijski faktor, je imela na hipotetično modularnost lobanje S. citellus zelo majhen vpliv. Permutacijski test, s katerim sem testirala razliko v stopnji modularnosti med mladimi in odraslimi osebki, je bil na meji signifikantnosti. Sprememba v stopnji povezanosti med viscerokranijem in nevrokranijem pri lobanji S. citellus med ontogenijo, z višjim nivojem modularnosti pri odraslih kot pri mladih, je verjetno posledica prehoda s sesanja na glodanje hrane ter večje specializacije obeh funkcionalnih modulov.

Ključne besede

nevrokranij, viscerokranij, ontogenija, alometrija, Escoufier RV, morfološka integracija, geometrijska morfometrija


Metodološke pomanjkljivosti uporabe PEF-metrov za oceno fizioloških učinkov zračnih polutantov


Golja P.

Izvleček

Prispevek analizira uporabnost samo-apliciranega spremljanja dihalne

funkcije pri astmatikih, uporabljenega z namenom razločiti med negativnimi

zdravstvenimi učinki različnih zračnih onesnaževalcev na dihalno funkcijo. Trinajst

astmatikov je dvakrat dnevno v obdobju enega meseca v zimskem času spremljalo

svojo dihalno funkcijo. Maksimalni pretoka zraka ob izdihu (PEF; L/min) in prisiljen

ekspiratorni volumen v prvi sekundi izdiha (FEV 1 ; L) so spremljali s PEF-metri.

Vitalna kapaciteta preiskovancev (VC; L) je bila izmerjena v laboratoriju ob koncu

raziskovalnega obdobja. Respiratorni podatki so bili analizirani glede na okoljske

koncentracije onesnaževalcev NO 2 , NOx, SO 2 , O 3 in PM 10 , ki so bili spremljani v

istem časovnem obobju. Koncentracije nekaterih zračnih onesnaževalcev (PM 10 in

NO x ) so presegle kritično mejo v več dnevih raziskovalnega obdobja. Kljub temu, s

podatki s PEF-metrov (PEF, FEV 1 in FEV 1 /VC) ni bilo mogoče pokazati statistično

značilnih odzivov dihalne funkcije na okoljske razmere (P>0.05). Rezultati raziskave

izpostavljajo problematičnost uporabe samo-apliciranega spremljanja dihalne funkcije

s PEF-metri za prepoznavo in raziskave negativnih zdravstvenih učinkov, povezanih

z zračnimi onesnaževalci. V besedilu so podrobneje prikazane prednosti in slabosti

predstavljene metodologije.

Ključne besede

respiratorna funkcija; astma; samo-aplicirano spremljanje dihalne funkcije; PM 10 ; PEF; FEV 1


4. slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, 9. in 10. maj 2014


Lipovšek S.

 

© 2003, Društvo biologov Slovenije –
Journal of Biological Society of Slovenia

Zadnja sprememba:
15.3.2010