|
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 61,
številka 1 (2018)
Vpliv timijanovega eteričnega olja na kalitev in zgodnjo rast pšenice
Tjaša Pršin, Sabina Anžlovar, Jasna Dolenc Koce
Izvleček
Eterična olja (EO) postajajo pomembna alternativa sintetičnim pripravkom
za zaščito semen pred mikrobi. Ker EO zavirajo tudi kalitev semen, je njihova
uporaba pri kultiviranih rastlinah lahko problematična. V raziskavi smo preučili različne
načine tretiranja semen pšenice (
Triticum aestivum
) z EO timijana (
Thymus serpyllum
).
Pšenična semena smo tretirali z EO timijana 6, 12 in 24 ur ter določili optimalni čas
tretiranja, ki zavre glivne okužbe na površini semen in obenem ohrani visoko stopnjo
kalivosti semen ter dobro fiziološko stanje kalic v začetnem obdobju rasti. Določili
smo delež kalivosti, svežo maso, dolžino poganjka in korenin ter fiziološko stanje
kalic in jih primerjali glede na čas tretiranja. Šest-urno tretiranje z EO je bilo najbolj
optimalno, ker se glivne okužbe niso razvile in hkrati ni vplivalo na kalitev semen in
rast kalic. Timijanovo EO bi lahko bilo uporabno kot zaščitni pripravek za pšenična
semena, ki se jih uporablja za setev in kot živilo.
Ključne besede
eterično olje, kalitev, rast kalic, timijan, pšenica |
Sezonska dinamika glivne kolonizacije korenin visokega trpotca v presihajočem mokrišču
Daniela M. Vengust, Alenka Gaberščik
Izvleček
Glivna kolonizacija amfibijskih rastlinskih vrst na presihajočem jezeru
se lahko znatno razlikuje med rastlinami, ki rastejo v razmerah različnega vodostaja.
Preučili smo učinek prisotnosti površinske vode na raven glivne kolonizacije pri visokem
trpotcu (
Plantago altissima
L.). Raziskali smo prisotnost in številčnost struktur
arbuskularne mikorize (AM), struktur temnih septiranih endofitov (DSE) in parametre
rasti rastlin. Pogostnost glivnih struktur med je bila med rastno sezono rarmeroma
visoka, saj je segala od 50 % do 90 %. Pogostnost mikorize je ostala na isti ravni ne
glede na spremembe vodostaja, vendar se je ob koncu sezone v fazi senesence znatno
znižala. Gostota arbuskulov, veziklov in svitkov je dosegla najvišjo raven v juniju in
juliju. DSE strukture, mikrosklerociji, so imele podobno dinamiko kot AM strukture.
Pogostnost mikorize je bila pozitivno povezana z vsebnostjo vode v listih.
Ključne besede
presihajoče jezero,
Plantago altissima
, korenine, glivna kolonizacija, arbuskularna mikoriza, temni septirani endofiti |
Akumulacija težkih kovin in spremembe fenilpropanoidne presnove
v listih vrst Pinus nigra in Pinus eldarica
Hakimeh Oloumi, Farkhondeh Rezanejad, Zeynab Gholipoor
Izvleček
Rastline lahko absorbirajo onesnažila, ki nastanejo pri različnih industrijskih
aktivnostih. V raziskavi smo preučili različne biokemijske in s sintezo lignina
povezane procese pri borih
Pinus nigra
in
P. eldarica
, ki so rastli na onesnaženem
področju ob industrijskem kompleksu Sarcheshmeh in na kontrolnem področju Kentuiyeh
(Iran). V iglicah borov, ki so rastli blizu obrata, se je kopičilo več tečkih kovin
(Cu, Zn, Cd in Pb) kot v kontrolnih rastlinah. Iglice vrste
P. eldarica
so kopičile za
27% več kovin kot
P. nigra
. Iglice onesnaženih dreves so vsebovale več fenolnih
spojin. Količina lignina je bila podobna pri obeh vrstah bora in ni bila povezana z
onesnaženostjo. Pri obeh vrstah bora so bile izmerjene tudi višje aktivnosti encimov
fenilpropanoidne presnove. Izsledki raziskave nakazujejo, da so temeljne fenilprpanoidne
poti vključene v odpornost borovih dreves proti težkim kovinam. Vrsta
P. eldarica
akumulira več težkih kovin in je bolj odporna proti onesnažilom.
Ključne besede
flavonoidi, težke kovine, lignin, fenolne spojine, onesnažila |
Uporaba vitalnega fluorescentnega barvila kot nedestruktiven pristop za raziskave razporeditve nevromastov pri repatih dvoživkah
Patrik Prša, Lilijana Bizjak Mali
Izvleček
Nevromasti so mehanosenzorični organi primarno vodnih vretenčarjev,
vključno z mnogimi vrstami dvoživk. Nameščeni so v specifičnih vzorcih in oblikujejo
sistem bočne linije na glavi in vzdolž telesa. Z nedestruktivno metodo barvanja z vitalnim
fluorescentnim barvilom DiASP smo analizirali vzorec razporeditve nevromastov v
bočni liniji v ujetništvu rojenih ličink velikih pupkov
Triturus carnifex
(Laurenti, 1768).
Potrdili smo, da DiASP predstavlja varno in natančno alternativo za nedestruktivne
študije ontogenije nevromastov in njihove razporeditve pri živih dvoživkah. Vse tretirane
ličinke so preživele, teratogenih učinkov DiASP na nadaljni razvoj nismo zasledili.
S pridobljenimi podatki smo v celoti karakterizirali razporeditev nevromastov pri tej
vrsti in sklepali na funkcionalen pomen razporeditve. Medvrstna primerjava kaže na
razporeditev nevromastov kot konzervativno lastnost repatih dvoživk.
Ključne besede
flourescentno barvanje, DiASP, topografija nevromastov, repate dvoživke |
Analiza dosežkov osnovnošolcev na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije
Jelka Strgar
Izvleček
Namen nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je dobiti dodatne
povratne informacij o tem, kako deluje vzgojno-izobraževalni sistem in kakšna je
stopnja doseganja ciljev in standardov znanja, ki jih določajo učni načrti. Biologija
je bila doslej petkrat eden izmed predmetov na NPZ. V našo analizo smo zajeli 119
nalog z zadnjih štirih preverjanj (2009, 2011, 2014 in 2017), pri katerih je sodelovalo
18730 učencev. Zanimalo nas je, katere so šibke in katere močne strani biološkega
znanja naših učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Ugotovili smo, da
so učenci v splošnem pokazali zadovoljivo temeljno znanje. Kakovost znanja vseh
preverjanih vsebinskih enot (celica, dedovanje in biotehnologija, človek, ekologija,
rastline, živali, raziskovanje in poskusi ter branje tabel, grafov ali slik) je bila podobna,
pri načrtovanju pouka pa bi bilo kljub temu treba več pozornosti posvetiti področjem
celice, dedovanja in biotehnologije. Po pričakovanjih so učenci pokazali več znanja pri
nalogah izbirnega tipa, manj pa pri nalogah polodprtega tipa. Prav tako pričakovano
so pokazali več znanja pri nalogah prve taksonomske ravni, manj pri nalogah druge
in še manj pri nalogah tretje taksonomske ravni. V prihodnosti bi bilo smiselno v NPZ
iz biologije vključiti še več nalog, ki bi lahko učiteljem pomagale pri načrtovanju in
izvajanju pouka.
Ključne besede
osnovna šola, dosežki, znanje, biologija, nacionalno preverjanje
znanja |
Prilagoditve razvejanosti rastlin vrste Myriophyllum spicatum L. v različnih delih sestoja
Barbara Neuhold, Johanna D. Janauer, Georg A. Janauer
Izvleček
Večina podatkov o prilagoditah vodnih rastlin, ki jih povzroča hitrost
toka vode, je redkih in zastarelih. Pri proučevanju razrasti različnih primerkov vrste
Myriophyllum spicatum
L. v istem vodnem telesu, smo ugotovili razlike med dolžino
glavnega poganjka in vzorci razvejanja rastlin v zgornjem in spodnjem delu sestoja
rastlin. V spodnjem delu so bili poganjki daljši, njihova razvejanost pa je večja, kar
pripisujemo hitrosti vodnega toka.
Ključne besede
Myriophyllum spicatum
, razvejanost rastlin, hitrost vodnega toka |
|