Izvleček

Tekom razvoja semena sirka ( Sorghum bicolor ) v celicah endosperma

poteče več ciklov endoreplikacije, kar se kaže v somatski endopoliploidiji tkiva, ki

vsebuje celice s 3 C do 96 C jedri (1 C predstavlja količino DNA v nepodvojenem

haploidnem genomu). Celice z večjo količino DNA so večje in vsebujejo večja jedra.

Vloga velikih celic v endospermu sirka je shranjevanje založnega škroba, ki bo

porabljen med kalitvijo. Analizirali smo razmerje med velikostjo jedrnega genoma

in prostornino jeder ter celic, da bi preverili konstantnost karioplazemskega razmerja

v celicah z različno stopnjo endopoliploidije. Zanimivo, prostornina celic in jeder se

povečuje bolj kot bi pričakovali samo zaradi povečevanja velikosti genoma. Namesto

tega smo opazili konstantno razmerje med velikostjo genoma in površino celic in jeder.

Poleg tega smo pokazali, da obstaja izometrično razmerje med prostornino jeder in

prostornino celic, kar kaže na to, da je karioplazemsko razmerje konstantno v smislu

dimenzij celičnih sestavnih delov, ne pa glede na velikost jedrnega genoma.

Ključne besede

endopoliploidija, endoreplikacija, endosperm, prostornina celic, velikost jedrnega genoma

Izvleček

Sivi dren ( Cornus sericea L.) je priljubljen severnoameriški okrasni grm,

ki ga pogosto sadijo tudi v Sloveniji. Subspontano pojavljanje vrste v naših krajih je

znano že dve desetletji, a šele v zadnjih letih opažamo, da je vrsta invazivna. Sivi dren

uspeva na številnih nahajališčih v Ljubljanski kotlini, znano pa je tudi uspevanje na

dveh lokalitetah na Gorenjskem. Pojavlja se v mokriščnih habitatih, posebej v bližini

naselij, kjer ga gojijo kot okrasni grm. Da bi omejili njegovo širjenje, predlagamo

pravočasne ukrepe. Objavljamo tudi posodobljeni ključ za določanje drenov v Sloveniji.

Ključne besede

Cornus sericea , sivi dren, invazivne tujerodne vrste, mokrišča, Slovenija

Izvleček

Makrofiti igrajo pomembno vlogo pri kroženju snovi in pretoku energije

v jezerskih ekosistemih. Že dolgo je znano, da so pokazatelj stanja okolja, kjer

uspevajo. Cilj raziskave je bil ugotoviti vrstno zastopanost, razporeditev, pogostost in

globino uspevanja makrofitov v litoralu Slivniškega jezera. Na posameznih odsekih

smo ocenili določene značilnosti litorala in zaledja Slivniškega jezera. Popisali smo

22 taksonov: 9 emerznih, 9 submerznih in 4 natantne. Najpogosteje zastopane vrste

so bile Phragmites australis , Najas marina , Myriophyllum spicatum in Potamogeton

nodosus . Najglobje je uspevala vrsta Nymphaea alba (povprečno do 2,4 m), do globine

1,9 m sta rastli tudi vrsti M. spicatum in N. marina . CCA analiza je pokazala, da na

razporeditev makrofitov statistično značilno vplivajo naslednji okoljski dejavniki:

osončenost, naklon dna, tip sedimenta, naklon brega nad vodo, prisotnost makroalg,

vegetacija obrežnega pasu, sklenjenost z lesnatimi ali močvirskimi rastlinami poraslega

obrežnega pasu, izraba tal v zaledju in kalnost vode.

Ključne besede

makrofiti, Slivniško jezero, okoljska ocena, vrstna sestava

Izvleček

Fitocenološko smo preučili travnike na nekdanjih njivah na izvornih

rastiščih bukovih gozdov iz zveze Aremonio-Fagion v spodnjem gorskem pasu severozahodne

in zahodne Slovenije (južne Julijske Alpe, severni del Dinarskega gorstva)

in jih primerjali s podobnimi že opisanimi travniki v Sloveniji in severozahodni Italiji.

Na podlagi te primerjave jih uvrščamo v novo asociacijo Rhinantho freynii-Trisetetum

flavescentis in v nov habitatni tip jugovzhodnoalpski-severnoilirski spodnjegorski

gojeni travniki – 38.239-S1.

Ključne besede

drugotna travišča, sinsistematika, Trisetum flavescens , Arrhenatherion, Ilirska florna provinca, Slovenija

Izvleček

Metode za določanje, identifikacijo in kvantifikacijo gensko spremenjenih

organizmov (GSO) temeljijo na zaznavanju značilnih zaporedij DNA, zato je

ključni del metode ekstrakcija DNA. Za ekstrakcijo DNA iz različnih vrst vzorcev,

kot so živila, krma, semena in deli rastlin, so razviti različni postopki. Delo rutinskih

laboratorijev je zato zelo kompleksno in obsežno. Tu predstavljamo sistem odločanja,

ki smo ga razvili v mnogih letih testiranja GSO v različnih vzorcih. Z uporabo nekaj

izbranih metod ekstrakcije lahko analiziramo večino vzorcev na hitrejši in finančno

učinkovitejši način. Dodatno podajamo informacijo o uporabi izbranih ekstrakcijskih

metod v povezavi z nadaljnjo analizo GSO s PCR v realnem času. Ta pristop se lahko

uporabi kot model za podobne sisteme, ki temeljijo na analizi nukleinskih kislin v

živilih, krmi, semenih in rastlinah.

Ključne besede

Metode ekstrakcije, Gensko spremenjeni organizmi (GSO), Sistem odločanja, GSO testiranje, NucleoSpin® Food, Cetiltrimetilamonijev bromid (CTAB)

Izvleček

V članku je predstavljeno poimenovanje kosti ptičjega skeleta. Posamezni

strokovni izraz je zapisan v mednarodni strokovni nomenklaturi, tj. v latinščini

ali latinizirani grščini, večinoma sledi poslovenjeni strokovni izraz in nato slovensko

poimenovanje posameznega anatomskega izraza. Zaporedje gesel sledi anatomski

regionalizaciji ptičjega telesa. V prvem dodatku so po abecedi navedeni slovenski

strokovni izrazi, opremljeni z besednovrstnimi oznakami za končnico v drugem sklonu

ednine in za spol, z latinskim izrazom v nadaljevanju. V drugem dodatku so navedena

po abecedi latinska anatomska poimenovanja, ki jim sledijo slovenski strokovni izrazi.

Ključne besede

anatomija, ptičje kosti, okostje, skelet, slovenska terminologija