DRUŠTVO BIOLOGOV SLOVENIJE
Biological Society of Slovenia

 

 

Vsebina (izvlečki)

Pregled številk

11: 1 (1963)    27: 2 (1979)    31: 1 (1983)    35: 1 (1987)    36: 1 (1988)    40: 3-4 (1995)    42: 2 (1999)    43: 3 (2000)    44: 1-2 (2001)    45: 2 (2002)    46: 1 (2003)    47: 1 (2004)    47: 2 (2004)    48: 1 (2005)    48: 2 (2005)    49: 1 (2006)    49: 2 (2006)    50: 1 (2007)    50: 2 (2007)    51: 1 (2008)    51: 2 (2008)    52: 1 (2009)    52: 2 (2009)    53: 1 (2010)    53: 2 (2010)    54: 1 (2011)    54: 2 (2011)    55: 1 (2012)    55: 2 (2012)    56: 1 (2013)    56: 2 (2013)    57: 1 (2014)    57: 2 (2014)    58: 1 (2015)    58: 2 (2015)    59: 1 (2016)    59: 2 (2016)    60: 1 (2017)    60: 2 (2017)    61: 1 (2018)    61: 2 (2018)    62: 1 (2019)    62: 2 (2019)    63: 1 (2020)    63: 2 (2020)    64: 1 (2021)    64: 2 (2021)    65: 1 (2022)    65: 2 (2022)   

Pregled vsebine: letnik 56, številka 2 (2013)


V spomin rastlinske fiziologinje in zaslužne profesorice,

dr. Nade Gogala (1937–2013)


REGVAR Marjana


Za vedno je odšla zaslužna profesorica dr. Nada Gogala


GABERŠČIK Alenka


Zdravilne gobe rastoče v Sloveniji


GREGORI Andrej

Izvleček

Slovenija s svojim raznovrstnim okoljem je dom več kot 2400 različnim vrstam gliv, izmed katerih se mnogo makromicet globalno uporablja v obliki naravnih zdravil. Te vrste so v preteklosti nabirali v naravi, danes pa jih lahko gojimo v umetnih pogojih, na različnih substratih, kot glivno biomaso ali trosnjake. Pripisujejo jim sposobnosti krepitve imunskega sistema, delovanje proti rakavim obolenjem, virusom, bakterijam, Alzheimerjevi bolezni, alergijam, demenci in še veliko drugim boleznim. Predstavljajo ogromen potencial kot naravna zdravila brez ali le z zanemarljivimi nezaželenimi stranskimi učinki in jih je mogoče predelati v prehrnaska dopolnila ali celo zdravila. Te gobe so naravno bogastvo, ki nam omogoča večjo samopreskrbo, če jih gojimo za medicinske, nekatere pa tudi za prehranske namene.

Ključne besede

zdravilne gobe, medicinske gobe, Slovenija, polisaharidi, rak, naravna zdravila, ogrožene glive


Strigolaktoni – signalne molekule v arbuskularni mikorizi in regulatorji

rasti in razvoja rastlin


JUSTIN Benjamin, VODNIK Dominik

Izvleček

Strigolaktoni so bili najprej odkriti kot rizosferne signalne molekule, s katerimi parazitske rastline prepoznavajo prisotnost svojih gostiteljev. Kasneje je bilo ugotovljeno, da imajo ključno vlogo pri nastanku arbuskularne mikorize (AM), ki je pomembna za mineralno prehrano več kot 80 % kopenskih rastlin. Šele nedavno pa so dognali, da strigolaktoni sodelujejo tudi pri regulaciji različnih rastno-razvojnih procesov v rastlini. Tako sodelujejo pri apikalni prevladi oz. kontroli stranskega obraščanja, razvoju korenin, nodulaciji in drugje. Članek predstavlja vlogo strigolaktonov pri razvoju AM, ter njihovo vlogo endogenih regulatorjev. Izpostavlja jih kot snovi, ki z regulacijo procesov udeleženih pri pridobivanju mineralnih hranil in razporejanju virov sodelujejo pri uravnavanju ravnotežja med koreninami in nadzemnim delom rastline.

Ključne besede

simbioza, razvoj, apikalna prevlada, transport avksina


Odziv listopadne in vednozelene drevesne vrste v času 3-letne izpostavljenosti povečanemu sevanju UV-B


TROŠT SEDEJ Tadeja, RUPAR Dušan

Izvleček

V raziskavi smo preučevali strategije spoprijemanja s povečanim sevanje UV-B pri smreki ( Picea abies ( L. ) Karst .) in bukvi ( Fagus sylvatica L.). Sadike obeh drevesnih vrst so bile posajene na prostem in za obdobje treh let izpostavljene povečanemu sevanju UV-B. Izbrane parametre smo spremljali trikrat letno na listih oziroma treh starostnih razredih iglic. Tako pri smreki kot pri bukvi smo izmerili veliko variabilnost v vsebnostih UV-B absorbirajočih snovi, fotosinteznih barvil in fotokemični učinkovitosti. Učinek povečanega sevanja UV-B je bil odvisen od razvojne faze iglice oziroma lista ter od okoljskih razmer. Povečano sevanje UV-B je sprožilo posamezne odzive pri obeh drevesnih vrstah. Zmanjšan negativni učinek sevanja UV-B na fotokemično učinkovitost smreke smo opazili v tretji poskusni sezoni in ga razlagali kot omilitveni učinek suše. Pri letošnjih iglicah, ne pa tudi listih ali starejših iglicah, je bila prisotna neznačilna tendenca povečane sinteze UV-B absorbirajočih snovi pod povečanim sevanjem UV-B. Rezultati so pokazali veliko strpnost obeh drevesnih vrst do povečanega sevanja UV-B, obenem pa potrdili kompleksen odziv na povečano sevanje UV-B, ki je odvisno tudi od razvojne faze rastline in okoljskih razmer.

Ključne besede

Picea abies, Fagus sylvatica , sevanje UV-B, večletni poskus


Histokemijska analiza kutikule rakov z barvilom alizarin rdeče S: uporaba v proučevanju ličink raka enakonožca vrste Porcellio scaber


MRAK Polona, ŽNIDARŠIČ Nada, ŠTRUS Jasna

Izvleček

Eksoskeletna kutikula rakov je hitinski matriks na apikalni strani epidermisa. Trdnost kutikule je posledica sklerotizacije in kalcifikacije organskega matriksa. Embriji kopenskega raka enakonožca Porcellio scaber se razvijajo v vrečastem valilniku samice, marzupiju, kjer po izleganju nadaljujejo svoj razvoj približno en teden tudi ličinke manke. S histokemijsko metodo smo ugotavljali, ali je eksoskeletna kutikula marzupijskih mank že kalcificirana. Na vzorcih mank in odraslih rakov P. scaber smo ovrednotili petnajst različnih postopkov histokemijske analize z barvilom alizarin rdeče S (ARS), ki se uporabljajo za lokalizacijo kalcificiranega tkiva v histologiji vretenčarjev. Eksoskeletna kutikula se je izrazito diferencialno obarvala v primeru fiksacije z nevtralno raztopino formaldehida, ki ji je sledilo barvanje parafinskih rezin z eno izmed raztopin ARS: ARS 1 (pH 9), ARS 2 (pH 6.4) ali ARS 3 (pH 4.8). Jasno lokalizacijo smo dosegli tudi z barvanjem zamrznjenih rezin vzorcev, fiksiranih v formaldehidu in barvanih z raztopino ARS 1 (pH 9). Rezultati kažejo na znatno kalcifikacijo eksoskeletne kutikule že v postembrionalnem razvoju mank P. scaber v marzupiju. Trdnost eksoskeleta je najverjetneje pomembna tudi za gibanje mank, ki smo ga opazili pred sprostitvijo iz valilnika. Pričakujemo, da bodo postopki, ki jih predlagamo, uporabni tudi za histokemijska proučevanja kalcifikacije drugih hitinskih matriksov.

Ključne besede

kalcifikacija, histokemija, razvoj ličink, kopenski raki enakonožci, Crustacea


Učenja procesa celičnega cikla pri 13 in 14 letnikih


STRGAR Jelka

Izvleček

Novi učni načrt v Sloveniji je vpeljal poučevanje mitoze za učence, stare 13 in 14 let. Mitoza je za to starost zahtevna tema. V naši raziskavi smo na vzorcu 95 učencev preverili, ali je metoda poučevanja mitoze, ki jo je prva predstavila Danieley (1990), lahko učinkovita za učence te starosti. Učenci pred raziskavo še niso obravnavali delitve celice, večina tudi ni vedela, da so vsi organizmi zgrajeni iz celic. Rezultati kažejo, da je uporabljena metoda učinkovita; učenci so z uporabo logičnega razmišljanja bili sposobni razumeti, kako si sledijo dogodki v procesu celičnega cikla in mitoze. Večina učencev je po učni uri pravilno razporedila 15 slik, ki predstavljajo faze celičnega cikla. Njihovo znanje je bilo zadovoljivo trajno. Nepravilne razporeditve niso pokazale nikakršnih značilnih napak v razmišljanju učencev glede celičnega cikla, na katere bi morali biti učitelji biologije pri poučevanju posebej pozorni.

Ključne besede

mitoza, celični cikel, razumevanje, biologija, 13-letniki, 14-letniki


Model 3D-strukture verjetnega parazitskega dejavnika ekspanzina (EXPB2) pri rumeni krompirjevi ogorčici Globodera rostochiensis


GERIČ STARE Barbara, ŠIRCA Saša, UREK Gregor

Izvleček

Ekspanzini so skupina proteinov, ki zrahlja rastlinsko celično steno. Pri živalih so odkrili funkcionalni ekspanzin (EXP1) pri vrsti rumene krompirjeve ogorčice, Globodera rostochiensis . Pri rastlinsko parazitskih ogorčicah ekspanzini delujejo kot parazitski dejavniki oz. efektorji. Pri G. rostochiensis je bila ovredno tena molekulska raznolikost dodatnega ekspanzinskega gena ( exp B2). Modeliranje 3D-strukture proteina GR-EXPB2 je razkrilo različke proteina z različno terciarno strukturo. Z nalaganjem strukture daljših različic proteina nad najpogostejšo krajšo različico proteina se je razkrila različna pozicija ene zanke pri obeh daljših proteinih. Vse daljše različice proteina GR-EXPB2 izvirajo iz Južne Amerike.

Ključne besede

razgradnja celične stene, Globodera rostochiensis , efektorji, ekspanzin, parazitski dejavnik, rastlinsko parazitske ogorčice, 3D-struktura

 

© 2003, Društvo biologov Slovenije –
Journal of Biological Society of Slovenia

Zadnja sprememba:
15.3.2010