Izvleček

Preverili smo trditev, da β-laktamski antibiotiki sprožijo odziv SOS, kar naj bi omogočalo bakteriji E.coli preživeti v prisotnosti nizkih koncentracij antibiotikov. Opravljeni poizkusi niso pokazali nobene povezave med delovanjem produkta gena recA in stopnjo preživelosti ob prisotnosti antibiotika. Neskladje z objavljenimi opazovanji

lahko pripišemo razlikam v minimalni inhibitorni koncentraciji in dramatično različnim lastnostim rasti pri doslej uporabljenih sevih z mutacijo v genu recA . Z uporabo genetsko neokrnjenega seva smo ugotovili, da β-laktamski antibiotiki ne sprožijo izražanje gena za kolicin K ( cka ), gena, ki je nadzorovan s sistemom SOS.

Ključne besede

odziv SOS, E. coli , β-laktamski antibiotiki, odpornost proti antibiotikom

Izvleček

V članku obravnavamo pojavljanje, razširjenost in fitocenološko na vezanost

vrste Laserpitium krapfii v Sloveniji. Glede na literaturne navedbe (Tutin

1968, Fischer et al. 2008) in vzorca razširjenosti, bi pri nas lahko pričakovali uspevanje dveh podvrst: L. krapfii subsp. krapfii in L. krapfii subsp. gaudinii. Z revizijo herbarijskega gradiva v LJU in LJS smo za Slovenijo potrdili le pojavljanje podvrste L. krapfii subsp. krapfii . Razširjena je v dinarski smeri (severozahod-jugovzhod), v alpskem, predalpskem, dinarskem in preddinarskem fitogeografskem območju, z največjo gostoto nahajališč v hribovju južno od Ljubljane, v Snežniškem pogorju, na Kočevskem s Kolpsko dolino in na Gorjancih. Največ nahajališč je v montanskih bukovih gozdovih, zato jo lahko štejemo za diagnostično (razlikovalno) vrsto ilirske zveze Aremonio-Fagion .

Ključne besede

Laserpitium krapfii subsp. krapfii , taksonomija, fitogeografija, Aremonio-Fagion , Slovenija

Izvleček

Japonski ( Fallopia japonica ) in češki dresnik ( F. × bohemica ) sta v Evropi in Severni Ameriki zelo invazivni tujerodni rastlinski vrsti. Nespolno razmnoževanje je glavni način njunega razširjanja in vsako pomlad iz korenike požene brst, ki hitro zraste in razvije široke liste, ki zasenčijo podrast. V raziskavi smo preučevali velikost celic in tvorbo škrobnih zrn v treh območjih stebla pri petih vzorčenjih, ki smo jih opravili v eni rastni sezoni in tako ugotavljali morebitne razlike v dinamiki rasti pri obeh vrstah dresnika. V povprečju so bile celice češkega dresnika nekoliko večje kot celice japonskega dresnika, vendar razlike niso bile statistično značilne razen v členkih srednjega dela stebla z diferencirajočimi se celicami. Tudi dinamika celične rasti je bila podobna pri obeh vrstah dresnika razen pri 2. vzorčenju, ko so bile celice češkega dresnika bolj podaljšane. Češki dresnik je v primerjavi z japonskim kopičil škrob prej in v mlajših tkivih.

Ključne besede

japonski dresnik, češki dresnik, velikost celic, škrob, rast

Izvleček

Zelo malo podatkov obstaja o interakciji med selenom in jodom pri rastlinah. Selen je bistvenega pomena za delovanje ščitnice. Zato je pomembno, da preučujemo hkraten vpliv obeh elementov na rastline, ki jih uporabljamo za hrano ljudi. Seme navadne ajde in buč smo namakali v različnih raztopinah Se in I; selenata in selenita ter jodida oz. jodata ter vseh njunih kombinacij. Merili smo sledeče fiziološke in biokemijske lastnosti kontrolnih in obravnavanih rastlin: fotokemično učinkovitost fotosistema II (FS II) ter vsebnost fotosinteznih barvil (klorofil a , klorofil b in karotenoidi). Kontrolne kalice ajde in kalice, zrastle iz semen, namakanih s Se(VI) in se(VI)+(I-1), so imele najnižjo in podobno vsebnost klorofila a in karotenoidov. Obravnavanja so malo vplivala na potencialno fotokemično učinkovitost fotosistema II pri kalicah navadne ajde (kalice iz semen, namakanih v Se(IV)+I(-1), so imele najnižjo potencialno fotokemično učinkovitost fotosistema II). Nobeno obravnavanje ni vplivalo na vsebnost fotosinteznih barvil in potencialno fotokemično učinkovitost fotosistema II pri kalicah buč. Potencialna fotokemična učinkovitost fotosistema II pri kalicah buč je bila okoli 0,8.

Ključne besede

kalice, navadna ajda, buče, selen, jod

Izvleček

Aralsko jezero je bilo četrto največje jezero na svetu. Njegovo prispevno območje je zelo veliko, dve glavni reki sta pritekali v jezero, Amu Darja in Sir Darja. Hidrološko stanje jezera se je drastično spremenilo po letu 1960 po regulaciji in preusmeritvi obeh glavnih rek za namakanje bombažnih nasadov. Povečala se je slanost, številne vrste nevretenčarjev in rib so izginile. V 20 letih se je gladina vode v jezeru opazno znižala in jezero se je razdelilo na dva dela, manjši severni bazen in večji južni bazen. Po izgradnji jezu Kokaral se je gladina vode zvišala in slanost znižala. Mnoge nevretenčarske vrste so se vrnile v Mali Aral, iz Sir Darje so prišle tudi ribe. Ekološko stanje v Velikem Aralu je drugačno, vzhodni del tega bazena je popolnoma suh. V članku so zbrani podatki o slanosti, nekateri kemijski parametri in predvsem združbe zooplanktona, zoobentosa in rib v Malem Aralu. Slanost variira med 1 g/L in 8g/L, najnižja pri rečnem vtoku. Zelo pogostih je pet zooplanktonskih vrst ( Keratella quadrata , Brachionus plicatilis , Evadne anonyx , Calanipeda aquaedulcis , Cyclops vicinus ), ena nedoločena vrsta kotačnika Synchaeta . Deset vrst je manj pogostih, zelo redkih pa je šest vrst pomladnih zooplantontov. Prisotnih je tudi več različnih vrst zoobentosa, le štiri vrste pa so pogoste ( Hediste diversicolor , Chironomus plumosus , Syndosmya segmentum , and Cyprideis torosa ). Zoobentos sestavljajo Polychaeta, Mollusca, Crustacea in Diptera. Največja pestrost je bila ugotovljena ob jezu Kokaral. Mnoge ribje vrste so gospodarsko pomembne, 14 od njih je pogostih, vključno z endemnimi taksoni Abramis brama orientalis , Chalcalburnus chalcoides aralensis , Cyprinus carpio aralensis , Rutilus rutilus aralensis . Manj številčne so Abramis sapa aralensis , Hypophtalmichthys molitrix , Leuciscus idus oxianus , Channa argus warpachowskii . Zelo redki sta dve vrsti mrene Barbus brachycephalus brachycephalus in Barbus capito conocephalus . Ugotavljamo, da so se opazne in pozitivne spremembe zgodile po izgradnji jezu Kokaral. Zlasti se je izboljšala vrstna pestrost združb in jezersko okolje nasploh, zato se je vrnilo ribištvo. Danes Kazahstanska vlada razmišlja o izboljšanju jezu in nasipa. To razmišljanje podpiramo in obenem svetujemo povišanje jezu, kar bi prineslo izboljšanje ekološkega stanja Malega Arala.

Ključne besede

Aralsko jezero, vrstna pestrost, ekološko stanje, zooplankton, zoobentos, ribe