|
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 54,
številka 2 (2011)
Genetsko ozadje uropatogenih sevov bakterije
Escherichia coli
iz Slovenije
v povezavi z odpornostjo proti fluorokinolonom in sulfametoksazol/trimetoprimu
Marjanca Starčič Erjavec, Anja Palandačić, Darja Žgur-Bertok, Jerneja Ambrožič Avguštin
Izvleček
V naši raziskavi smo 99 uropatogenih izolatov
E. coli
uvrstili v filogenetske skupine in pri vsakem preverili prisotnost 21-ih genov povezanih z virulenco ter podatke analizirali v povezavi z odpornostjo izolata za fluorokinolone in sulfametoksazol/trimetoprim. Ugotovili smo, da se izolati, ki so občutljivi za fluorokinolone
in /ali sulfametoksazol/trimetoprim uvrščajo predvsem v filogenetsko skupino B2, odporni izolati pa v približno enakih deležih v skupine A, B2 in D. Izolati v filogenetski skupini B2 so imeli največ genskih zapisov za virulentne dejavnike. Izolati občutljivi za fluorokinolone so imeli statistično značilno pogosteje preučevane genske zapise
hlyA
,
iroN
in
kpsMTII
v primerjavi z odpornimi izolati, medtem ko so imeli izolati občutljivi za sulfametoksazol/trimetoprim v primerjavi z odpornimi izolati statistično značilno
pogosteje genski zapis za
picU
. Pri izolatih, ki so bili občutljivi za fluorokinolone, smo ugotovili statistično značilne povezave med prisotnostjo genov
papGII
,
kpsMTII
ter
iss
in uvrstitvijo izolata v filogenetsko skupino A ter genov
hra
in
iroN
ter uvrstitvijo
izolata v filogenetsko skupino B2. Pri izolatih, ki so bili občutljivi za sulfametoksazol/trimetoprim, je bila statistično značilna povezava med prisotnostjo gena
hra
in uvr
stitvijo izolata v filogenetsko skupino B2, pri odpornih izolatih pa je bil gen
papGII
statistično značilno povezan z uvrstitvijo izolata v filogenetsko skupino D.
Ključne besede
Escherichia coli
, sečila, filogenetske skupine, virulentni dejavniki, odpornost proti fluorokinolonom, odpornost proti trimetoprimu in sulfametoksazolu |
Pomen izbora celic za plodnost pelodnih zrn po obravnavanju kalic ječmena
(Hordeum distichum
L.) z UV-B sevanjem
Elena Kravets
Izvleček
Obravnavanje kalic ječmena z UV-B sevanjem (od 0,5-4,3 kJ/m2
) je
povzročilo nastanek številnih kromosomskih aberacij v rastnem meristemu korenin in motnje v reproduktivnem sistemu. Pri moških generativnih organih smo zasledili povečanje citomikse, polimorfizma in patoloških sprememb pelodnih zrn. Ugotovili smo negativno povezanost med jakostjo citomikse ter pogostostjo patoloških sprememb pri tetradah mikrospor in sterilnostjo pelodnih zrn. Poškodbe zaradi nizkih odmerkov UV-B sevanja s popravljanjem DNA in z izborom celic niso izginile in so se ohranile več generacij celic. Visok odmerek je povzročil citomikso, zaradi česar se je sprostila populacija mikrosporocit. Predvidevamo, da citomiksa predstavlja način izbora celic, ki nastane zaradi večjega obsega motenj mikrosporocit.
Ključne besede
kromosomske aberacije, koreniski meristem, mikrosporangij, citomiksa, sterilnost peloda, izbor celic, UV-B sevanje,
Hordeum distichum
L. |
Vpliv zeatin ribozida na obrambni odgovor kalic smreke po tretiranju z elicitorji mikorizne glive
Pisolithus tinctorius
in patogena
Heterobasidion annosum
Matevž Likar, Marjana Regvar
Izvleček
Iz literature je znano, da lahko citokinini vplivajo na obrambne reakcije rastlin, ki se sprožijo po aplikaciji elicitorjev ali ob inokulaciji z živo glivo. Za ovrednotenje njihove vloge pri regulaciji kolonizacije kalic smreke (
Picea abies
) z
mikoriznimi in patogenimi glivami, smo preverili vpliv zeatin ribozida (ZR): i) na rast ektomikorizne glive
Pisolithus tintorius
in patogena
Heterobasidion annosum
v aksenični kulturi, ii) na stopnjo kolonizacije kalic smreke z obema glivama in iii) na aktivacijo obrambnih reakcij smreke po tretiranju z elicitorji. V aksenični kulturi smo pri 10
-2
μM koncentraciji ZR opazili pospešeno rast mikorizne glive
P. tinctorius
, ki jo je spremljala povečana koncentracija ergosterola v miceliju. Nasprotno je
bila rast patogene glive
H. annosum
pri najvišji koncentraciji ZR v gojišču (10 μM) zavrta. Podobno kot v aksenični kulturi je dodaten ZR pospešil kolonizacijo kalic smreke z ektomikorizno glivo, medtem ko na stopnjo kolonizacije s patogenom ni imel učinka. Tretiranje smreke z elicitorji obeh gliv je povečalo aktivnost peroksidaz (POD) v koreninah kalic, samo elicitorji patogene glive
H. annosum
pa so povečali
tudi aktivnost fenilalanin amonijeve liaze (PAL) in koncentracijo topnih fenolov ter proste salicilne kisline (SA). Dodatek ZR je znižal peroksidazno aktivnost v kalicah tretiranih z elicitorji obeh gliv in povečal koncentracijo topnih fenolov. Nasprotno, ZR ni imel nobenega vpliva na aktivnost PAL in akumulacijo salicilne kisline v koreninah smreke. Na podlagi naših rezultatov predvidevamo, da je ZR vpleten v regulacijo modifikacij celične stene ob glivni kolonizaciji z ektomikorizno glivo
P. tinctorius
in vzpostavitev ektomikorize, preko delovanja na glivnega partnerja in nespecifične obrambne reakcije gostitelja.
Ključne besede
citokinini, peroksidaze, fenil alanin amonijeva liaza,
Picea abies |
Mokrotni travniki z modro stožko (
Molinia caerulea
)
v Sloveniji
Igor Zelnik
Izvleček
V prispevku je predstavljena vegetacija mokrotnih travnikov s taksonom
Molinia caerulea
(L.) Moench subsp.
caerulea
v Sloveniji. Glavni cilj je bil preučiti floristično sestavo in vrstno pestrost rastlinskih združb na mokrotnih travnikih z omenjenim dominantnim ali ko-dominantnim taksonom. Vegetacijo smo popisali po standardni srednjeevropski metodi. Vegetacijske tipe smo uvrstili v sintaksonomski sistem s pomočjo multivariatnih analiz. Določili in analizirali smo štiri asociacije iz
zveze
Molinon
:
Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae
Marchiori & Sburlino 1982,
Selino-Molinietum caeruleae
Kuhn 1937,
Carici davallianae-Molinietum cae
ruleae
Špániková 1978 in
Junco-Molinietum caeruleae
Preising 1951 ex Klapp 1954. Predstavljene so ekološke značilnosti, floristična sestava in vrstna pestrost navedenih rastlinskih združb kot tudi njihov sintaksonomski položaj in razširjenost. Za dve rastlinski združbi popise, narejene v Sloveniji, tukaj objavljamo prvič.
Ključne besede
Molinia caerulea
(L.) Moench subsp.
caerulea,
floristična sestava,vegetacijska ekologija, mokrišča |
Status in razširjenost risa (
Lynx lynx
) v Švicarskih Alpah 2005–2009
Fridolin Zimmermann, Anja Molinari-Jobin, Andreas Ryser, Christine Breitenmoser-Würsten, Elias Pesenti, Urs Breitenmoser
Izvleček
Prispevek ocenjuje stanje risa v Švicarskih alpah za obdobje 2005–2009.
Čeprav je številčnost znakov prisotnosti risa med sedanjim (2068) in prejšnjim (2091) pet-letnim obdobjem ostala stabilna, se je območje skupaj s 5-km pufersko cono povečalo za 7,6 %. SZ Švicarske alpe (IV) tako ostajajo območje z najvišjim številom opažanj. Sledita območji osrednje Z Švice (III) in SV Švice (II). Omenjene sub-populacije so bile vir opažanj za zadnje pet-letno obdobje, saj so bili znaki reprodukcije prisotni skoraj vsako leto. Širjenje na območje SV Švice je edino prostorsko povečanje areala v Švicarskih alpah v zadnjih 10 letih. Majhne in ranljive SV švicarske sub-populacije risa imajo pomembno vlogo za vzdrževanje risa v Švicarskih alpah. Ostaja upanje, da bo ta populacija odigrala vlogo odskočne deske do V Alp in skupaj
s posameznimi osebki, ki prihajajo iz osrednje švicarske »sub-populacije (III)« in bo
omogočila nastanek nove sub-populacije v osrednji V Švici (IV). Stanje sub-populacije
na območju Valais (VII) je manj jasno. Ker je za zadnje pet-letno obdobje znanih le
malo znakov reprodukcije in smrtnosti, predstavlja bolj ponor kot vir. Na podlagi
znakov risove prisotnosti na ostalih območjih (Grisons (V), osrednja V Švica (IV) in Ticino (VIII)) smo zaključili, da se tam pojavljajo posamični osebki, ki se še niso
povezali v populacijsko strukturo. Po ocenah modela zasedenosti prostora (occupancy models) iz vzporedne študije ocenjujejo 111 (SE = 10) neodvisnih osebkov za obdobje
2005–2009. To je precej več kot 60–90 osebkov ocenjenih za prejšnjo petletko.
Ključne besede
Alpe, razširjenost,
Lynx lynx
, monitoring, status, Švica |
Status risa (
Lynx lynx
) v nemških Alpah v obdobju 2005–2009
Sybille Wölfl, Manfred Wölfl
Izvleček
Podan je kratek pregled spremljanja stanja risa v petih letih (1995–2009). V tem času ni potrjenih znakov prisotnosti risa v Nemških alpah. Posamezni primerki verjetno obiskujejo območje, vendar se znaki pojavljajo zelo razpršeno. Leta 2008 je bila vzpostavljena »Mreža velikih zveri« za identifikacijo znakov risa, volka in medveda. To je prvi korak k sistemskemu pristopu spremljanja stanja risa. V bližnji prihodnosti ne pričakujemo naravne rekolonizacije risa v Nemških alpah.
Ključne besede
Lynx lynx
, status, monitoring, German Alps |
Pomen izobraževanja bodočih učiteljev razrednega pouka o biotehnologiji
Jana Ambrožič-Dolinšek, Andrej Šorgo
Izvleček
Izjemen razvoj znanosti in tehnologije vpliva na številne vidike vsakdanjega življenja posameznika, družbe in okolja. Dober primer tovrstne tehnologije je biotehnologija. Poleg številnih obetov so s to tehnologijo povezana nekatera sporna vprašanja, na katera ni enostavnih odgovorov. Povečevanje znanj in uporabe na eni in polemik, na drugi strani, je razlog, da je poučevanje biotehnologije vse prej kot lahko. Kako usposobiti bodoče učitelje za obravnavo takih in podobnih tem in zakaj, kdaj in kako vključiti sodobno biotehnologijo v izobraževanje postaja pomembno za bližnjo prihodnost. Zato je nujno, da bi bili učitelji na vseh ravneh izobraževanja usposobljeni
za obravnavo takih in podobnih tem. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj smo želeli ugotoviti, kakšno je znanje, kakšne so vrednote in mnenja o genskem inženiringu in gensko spremenjenih organizmih (GSO) študentov, bodočih osnovnošolskih učiteljev treh slovenskih pedagoških fakultet (Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani,
Univerze na Primorskem). Zbrali smo odgovore anketnih vprašalnikov 360 bodočih učiteljev razrednega pouka, v katerih so se bodoči osnovnošolski učitelji opredelili do trditev s področja splošne in klasične genetike, moderne biotehnologije, zakonodaje ter sprejemanja različnih GSO. Bodoči učitelji razrednega pouka imajo nekaj znanja
o splošni in klasični genetiki in manj znanja o uporabi moderne biotehnologije, velikokrat slabo sprejemajo različne GSO ali nimajo jasno izraženega mnenja o njih, pri čemer so mikroorganizmi in rastline v splošnem bolj sprejemljivi kot GS živali. Več znanja nikakor ne pomeni, da so posamezni GSO bolj sprejemljivi.
Ključne besede
genetsko spremenjeni organizmi, GSO, študenti razrednega
pouka |
|