Izvleček

V naši raziskavi smo 99 uropatogenih izolatov E. coli uvrstili v filogenetske skupine in pri vsakem preverili prisotnost 21-ih genov povezanih z virulenco ter podatke analizirali v povezavi z odpornostjo izolata za fluorokinolone in sulfametoksazol/trimetoprim. Ugotovili smo, da se izolati, ki so občutljivi za fluorokinolone

in /ali sulfametoksazol/trimetoprim uvrščajo predvsem v filogenetsko skupino B2, odporni izolati pa v približno enakih deležih v skupine A, B2 in D. Izolati v filogenetski skupini B2 so imeli največ genskih zapisov za virulentne dejavnike. Izolati občutljivi za fluorokinolone so imeli statistično značilno pogosteje preučevane genske zapise hlyA , iroN in kpsMTII v primerjavi z odpornimi izolati, medtem ko so imeli izolati občutljivi za sulfametoksazol/trimetoprim v primerjavi z odpornimi izolati statistično značilno pogosteje genski zapis za picU . Pri izolatih, ki so bili občutljivi za fluorokinolone, smo ugotovili statistično značilne povezave med prisotnostjo genov papGII , kpsMTII ter iss in uvrstitvijo izolata v filogenetsko skupino A ter genov hra in iroN ter uvrstitvijo izolata v filogenetsko skupino B2. Pri izolatih, ki so bili občutljivi za sulfametoksazol/trimetoprim, je bila statistično značilna povezava med prisotnostjo gena hra in uvr stitvijo izolata v filogenetsko skupino B2, pri odpornih izolatih pa je bil gen papGII statistično značilno povezan z uvrstitvijo izolata v filogenetsko skupino D.

Ključne besede

Escherichia coli , sečila, filogenetske skupine, virulentni dejavniki, odpornost proti fluorokinolonom, odpornost proti trimetoprimu in sulfametoksazolu

Izvleček

Analiza struktur proteinov FtsZ z X žarki iz Mycobacterium tuberculosis deponiranih v »ProteinDataBank« je dala možnost izbora strukture 2Q1Y (veriga A) kot matrice za nadaljno in silico raziskavo. Nekaj prostorskih modelov proteina FtsZ iz bakterije Escherichia coli je bilo rekonstruiranih na on-line serverju SwissModel in I-Tasser, kateremu je sledil izbor najprimernejše strukture. Na osnovi celovite bioinformacijske preverbe kaže, da je model narejen na platformi serverja SwissModel iz matrice 2Q1Y (veriga A) najbolj sprejemljiv za uporabo.

Ključne besede

FtsZ, Escherichia coli , Mycobacterium tuberculosis , 3D-strukturno modeliranje in preverjanje, in silico

Izvleček

Obravnavanje kalic ječmena z UV-B sevanjem (od 0,5-4,3 kJ/m2 ) je povzročilo nastanek številnih kromosomskih aberacij v rastnem meristemu korenin in motnje v reproduktivnem sistemu. Pri moških generativnih organih smo zasledili povečanje citomikse, polimorfizma in patoloških sprememb pelodnih zrn. Ugotovili smo negativno povezanost med jakostjo citomikse ter pogostostjo patoloških sprememb pri tetradah mikrospor in sterilnostjo pelodnih zrn. Poškodbe zaradi nizkih odmerkov UV-B sevanja s popravljanjem DNA in z izborom celic niso izginile in so se ohranile več generacij celic. Visok odmerek je povzročil citomikso, zaradi česar se je sprostila populacija mikrosporocit. Predvidevamo, da citomiksa predstavlja način izbora celic, ki nastane zaradi večjega obsega motenj mikrosporocit.

Ključne besede

kromosomske aberacije, koreniski meristem, mikrosporangij, citomiksa, sterilnost peloda, izbor celic, UV-B sevanje, Hordeum distichum L.

Izvleček

Iz literature je znano, da lahko citokinini vplivajo na obrambne reakcije rastlin, ki se sprožijo po aplikaciji elicitorjev ali ob inokulaciji z živo glivo. Za ovrednotenje njihove vloge pri regulaciji kolonizacije kalic smreke ( Picea abies ) z

mikoriznimi in patogenimi glivami, smo preverili vpliv zeatin ribozida (ZR): i) na rast ektomikorizne glive Pisolithus tintorius in patogena Heterobasidion annosum v aksenični kulturi, ii) na stopnjo kolonizacije kalic smreke z obema glivama in iii) na aktivacijo obrambnih reakcij smreke po tretiranju z elicitorji. V aksenični kulturi smo pri 10 -2 μM koncentraciji ZR opazili pospešeno rast mikorizne glive P. tinctorius , ki jo je spremljala povečana koncentracija ergosterola v miceliju. Nasprotno je bila rast patogene glive H. annosum pri najvišji koncentraciji ZR v gojišču (10 μM) zavrta. Podobno kot v aksenični kulturi je dodaten ZR pospešil kolonizacijo kalic smreke z ektomikorizno glivo, medtem ko na stopnjo kolonizacije s patogenom ni imel učinka. Tretiranje smreke z elicitorji obeh gliv je povečalo aktivnost peroksidaz (POD) v koreninah kalic, samo elicitorji patogene glive H. annosum pa so povečali

tudi aktivnost fenilalanin amonijeve liaze (PAL) in koncentracijo topnih fenolov ter proste salicilne kisline (SA). Dodatek ZR je znižal peroksidazno aktivnost v kalicah tretiranih z elicitorji obeh gliv in povečal koncentracijo topnih fenolov. Nasprotno, ZR ni imel nobenega vpliva na aktivnost PAL in akumulacijo salicilne kisline v koreninah smreke. Na podlagi naših rezultatov predvidevamo, da je ZR vpleten v regulacijo modifikacij celične stene ob glivni kolonizaciji z ektomikorizno glivo P. tinctorius in vzpostavitev ektomikorize, preko delovanja na glivnega partnerja in nespecifične obrambne reakcije gostitelja.

Ključne besede

citokinini, peroksidaze, fenil alanin amonijeva liaza, Picea abies

Izvleček

V prispevku je predstavljena vegetacija mokrotnih travnikov s taksonom Molinia caerulea (L.) Moench subsp. caerulea v Sloveniji. Glavni cilj je bil preučiti floristično sestavo in vrstno pestrost rastlinskih združb na mokrotnih travnikih z omenjenim dominantnim ali ko-dominantnim taksonom. Vegetacijo smo popisali po standardni srednjeevropski metodi. Vegetacijske tipe smo uvrstili v sintaksonomski sistem s pomočjo multivariatnih analiz. Določili in analizirali smo štiri asociacije iz zveze Molinon : Plantagini altissimae-Molinietum caeruleae Marchiori & Sburlino 1982, Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 1937, Carici davallianae-Molinietum cae ruleae Špániková 1978 in Junco-Molinietum caeruleae Preising 1951 ex Klapp 1954. Predstavljene so ekološke značilnosti, floristična sestava in vrstna pestrost navedenih rastlinskih združb kot tudi njihov sintaksonomski položaj in razširjenost. Za dve rastlinski združbi popise, narejene v Sloveniji, tukaj objavljamo prvič.

Ključne besede

Molinia caerulea (L.) Moench subsp. caerulea, floristična sestava,vegetacijska ekologija, mokrišča

Izvleček

Prispevek ocenjuje stanje risa v Švicarskih alpah za obdobje 2005–2009. Čeprav je številčnost znakov prisotnosti risa med sedanjim (2068) in prejšnjim (2091) pet-letnim obdobjem ostala stabilna, se je območje skupaj s 5-km pufersko cono povečalo za 7,6 %. SZ Švicarske alpe (IV) tako ostajajo območje z najvišjim številom opažanj. Sledita območji osrednje Z Švice (III) in SV Švice (II). Omenjene sub-populacije so bile vir opažanj za zadnje pet-letno obdobje, saj so bili znaki reprodukcije prisotni skoraj vsako leto. Širjenje na območje SV Švice je edino prostorsko povečanje areala v Švicarskih alpah v zadnjih 10 letih. Majhne in ranljive SV švicarske sub-populacije risa imajo pomembno vlogo za vzdrževanje risa v Švicarskih alpah. Ostaja upanje, da bo ta populacija odigrala vlogo odskočne deske do V Alp in skupaj s posameznimi osebki, ki prihajajo iz osrednje švicarske »sub-populacije (III)« in bo omogočila nastanek nove sub-populacije v osrednji V Švici (IV). Stanje sub-populacije

na območju Valais (VII) je manj jasno. Ker je za zadnje pet-letno obdobje znanih le malo znakov reprodukcije in smrtnosti, predstavlja bolj ponor kot vir. Na podlagi znakov risove prisotnosti na ostalih območjih (Grisons (V), osrednja V Švica (IV) in Ticino (VIII)) smo zaključili, da se tam pojavljajo posamični osebki, ki se še niso povezali v populacijsko strukturo. Po ocenah modela zasedenosti prostora (occupancy models) iz vzporedne študije ocenjujejo 111 (SE = 10) neodvisnih osebkov za obdobje 2005–2009. To je precej več kot 60–90 osebkov ocenjenih za prejšnjo petletko.

Ključne besede

Alpe, razširjenost, Lynx lynx , monitoring, status, Švica

Izvleček

Podan je kratek pregled spremljanja stanja risa v petih letih (1995–2009). V tem času ni potrjenih znakov prisotnosti risa v Nemških alpah. Posamezni primerki verjetno obiskujejo območje, vendar se znaki pojavljajo zelo razpršeno. Leta 2008 je bila vzpostavljena »Mreža velikih zveri« za identifikacijo znakov risa, volka in medveda. To je prvi korak k sistemskemu pristopu spremljanja stanja risa. V bližnji prihodnosti ne pričakujemo naravne rekolonizacije risa v Nemških alpah.

Ključne besede

Lynx lynx , status, monitoring, German Alps

Izvleček

Izjemen razvoj znanosti in tehnologije vpliva na številne vidike vsakdanjega življenja posameznika, družbe in okolja. Dober primer tovrstne tehnologije je biotehnologija. Poleg številnih obetov so s to tehnologijo povezana nekatera sporna vprašanja, na katera ni enostavnih odgovorov. Povečevanje znanj in uporabe na eni in polemik, na drugi strani, je razlog, da je poučevanje biotehnologije vse prej kot lahko. Kako usposobiti bodoče učitelje za obravnavo takih in podobnih tem in zakaj, kdaj in kako vključiti sodobno biotehnologijo v izobraževanje postaja pomembno za bližnjo prihodnost. Zato je nujno, da bi bili učitelji na vseh ravneh izobraževanja usposobljeni

za obravnavo takih in podobnih tem. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj smo želeli ugotoviti, kakšno je znanje, kakšne so vrednote in mnenja o genskem inženiringu in gensko spremenjenih organizmih (GSO) študentov, bodočih osnovnošolskih učiteljev treh slovenskih pedagoških fakultet (Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani,

Univerze na Primorskem). Zbrali smo odgovore anketnih vprašalnikov 360 bodočih učiteljev razrednega pouka, v katerih so se bodoči osnovnošolski učitelji opredelili do trditev s področja splošne in klasične genetike, moderne biotehnologije, zakonodaje ter sprejemanja različnih GSO. Bodoči učitelji razrednega pouka imajo nekaj znanja

o splošni in klasični genetiki in manj znanja o uporabi moderne biotehnologije, velikokrat slabo sprejemajo različne GSO ali nimajo jasno izraženega mnenja o njih, pri čemer so mikroorganizmi in rastline v splošnem bolj sprejemljivi kot GS živali. Več znanja nikakor ne pomeni, da so posamezni GSO bolj sprejemljivi.

Ključne besede

genetsko spremenjeni organizmi, GSO, študenti razrednega pouka