Izvleček

Ugotavljali smo vpliv dodanega selena na fiziološke lastnosti in pridelek pri dveh kultivarjih fižola Phaseolus vulgaris cv. Stanko in Topolovec. Semena smo namakali v raztopini selenata v prvem poskusu in v drugem smo rastline dvakrat listno škropili z raztopino selenata. Merili smo fotokemično učinkovitost fotosistema II in respiratorni potencial. Respiratorni potencial, merjen s pomočjo aktivnosti terminalnega elektronskega transportnega sistema, je bil višji pri mladih rastlinah. Respiratorni potencial je bil pri cv. Stanko višji pri rastlinah, obravnavanih s selenom. Fotokemična učinkovitost je bila podobna pri kontrolnih rastlinah in rastlinah, obravnavanih s selenom. Dodatek selena je povečal pridelek pri rastlinah, ki so bile dvakrat listno obravnavane s selenom pri obeh kultivarjih, gojenih v rastlinjaku.

Ključne besede

Phaseolus vulgaris, selen, pridelek

Izvleček

Drevesa s svojo dolgoživo življenjsko obliko potrebujejo čas, da razvijajo kompleksen odziv na povečano ultravijolično-B (UV-B) sevanje, kar lahko vodi do počasnih a pomembnih sprememb v zgradbi in delovanju gozdnih ekosistemov. Kljub temu so dolgotrajni poskusi na drevesih izvedeni v naravnem okolju maloštevilni. Rezultati iz literature kažejo, da listavci in iglavci lahko uberejo različne strategije odzivanja na povečano sevanje UV-B. Dolgotrajni poskusi izvedeni v naravnih

razmerah kažejo različne vrstno in sezonsko specifične odzive na nivoju sekundarnega metabolizma, fotosinteze, gospodarjenja z vodo ter rasti in razvoja dreves.

Ključne besede

listavci, iglavci, sevanje UV-B, večletni poskus, naravne razmere

Izvleček

V letih 2013 in 2014 smo na trajnem travinju ekološke govedorejske

kmetije v Starem Bregu na Kočevskem preučevali vpliv paše jelenjadi ( Cervus elaphus )

na zmanjšanje pridelka in njegove hranilne vrednosti. S standardno metodo določanja

zmanjšanja pridelka zaradi paše (železne kletke) smo v obdobju od junija do oktobra

izvedli tri košnje in v prvem letu raziskave ugotovili za 56 % manjši pridelek suhe

snovi (4 t suhe snovi/ha), v drugem letu pa celo za 75 % manjši pridelek (5 t suhe snovi/

ha). Vsebnost surovih beljakovin je bila v letu 2014 na nezavarovani površini vedno

večja kot na zavarovani površini trajnega travinja, kar pripisujemo stalnemu pomlajevanju

travne ruše kot posledico obtrgavanja jelenjadi. Nasprotno je bila vsebnost

surove vlaknine v povprečju večja v zelinju na zavarovanih mestih. Zaradi velikega

zmanjšanja pridelka smo pri vseh treh košnjah na nezavarovanih parcelah ugotovili

manjši pridelek surovih beljakovin (P < 0,05), presnovljive energije (P < 0,05) in NEL

(P < 0,05). Ugotavljamo, da je jelenjad na preučevani lokaciji pomemben biotični

dejavnik omejevanja produktivnosti trajnega travinja, zato bo potrebno v prihodnjih

letih poiskati rešitve, ki bodo omogočile sobivanje človeka (kmeta) in divjih živali.

Ključne besede

trajno travinje, zmanjšanje pridelka, košnja, hranilna vrednost, jelenjad, Kočevska

Izvleček

V prispevku predstavljamo parazitoidno oso kapusovega goseničarja

( Cotesia glomerata ) in njegov pomen v biotičnem varstvu rastlin. Vrsta je znan naravni

sovražnik kapusovega belina ( Pieris brassicae ), ki je napadom kapusovega goseničarja

izpostavljen zlasti v obdobju pojavljanja od prve do tretje larvalne stopnje. Palearktična

vrsta, ki je po načinu razvoja endoparazitoid, je bila na območju današnje Slovenije

prvič omenjena že leta 1870, vendar podrobnejših zapisov o njenem pojavljanju pri

nas ni na voljo. Zastopanost kapusovega goseničarja smo v letu 2014 potrdili na

dveh lokacijah v Sloveniji. Namen pričujočega prispevka je predstavitev kapusovega

goseničarja z namenom njegove intenzivnejše prihodnje uporabe v varovalnem

biotičnem varstvu rastlin.

Ključne besede

kapusov goseničar, Cotesia glomerata, Apanteles glomeratus, kapusov belin, Pieris brassicae, kapusnice, zelje, Brassica oleracea , varovalno biotično varstvo rastlin

Izvleček

Trosnjake in podgobje glive Cordyceps militaris smo gojili na trdih substratih, ki so vsebovali pivovarske tropine. Pet različnih sevov glive C. militaris je preraščalo na substratih sestavljenih iz različnih razmerij rži in pivovarskih tropin. Trosnjaki so zrasli pri dveh sevih C. militaris . Noben od sevov ni preraščal substrata z vsebnostjo pivovarskih tropin večjo od 50%. Najvišjo koncentracijo kordicepina (10,42 mg/g) v substratu smo določili pri sevu CM2 na substratu s 50% pivovarskih tropin. En gram glivne biomase seva CM11 je proizvedel 787,11 mg/g kordicepina. Pivovarske tropine kot stranski produkt predstavljajo lahko dostopen in poceni substrat primeren za proizvodnjo kordicepina. Dosežene koncentracije kordicepina so po dosedaj znanih podatkih najvišje, zato lahko upravičeno govorimo o hiperprodukciji kordicepina.

Ključne besede

Cordyceps militaris , pivovarske tropine, kordicepin, gojenje, zdravilne gobe