|
Vsebina (izvlečki)
Pregled številk
11: 1 (1963)
27: 2 (1979)
31: 1 (1983)
35: 1 (1987)
36: 1 (1988)
40: 3-4 (1995)
42: 2 (1999)
43: 3 (2000)
44: 1-2 (2001)
45: 2 (2002)
46: 1 (2003)
47: 1 (2004)
47: 2 (2004)
48: 1 (2005)
48: 2 (2005)
49: 1 (2006)
49: 2 (2006)
50: 1 (2007)
50: 2 (2007)
51: 1 (2008)
51: 2 (2008)
52: 1 (2009)
52: 2 (2009)
53: 1 (2010)
53: 2 (2010)
54: 1 (2011)
54: 2 (2011)
55: 1 (2012)
55: 2 (2012)
56: 1 (2013)
56: 2 (2013)
57: 1 (2014)
57: 2 (2014)
58: 1 (2015)
58: 2 (2015)
59: 1 (2016)
59: 2 (2016)
60: 1 (2017)
60: 2 (2017)
61: 1 (2018)
61: 2 (2018)
62: 1 (2019)
62: 2 (2019)
63: 1 (2020)
63: 2 (2020)
64: 1 (2021)
64: 2 (2021)
65: 1 (2022)
65: 2 (2022)
Pregled vsebine: letnik 57,
številka 2 (2014)
Vpliv selena na pridelek in dihalni potencial pri fižolu
Phaseolus vulgaris
Mateja GERM, Ivan KREFT, Vekoslava STIBILJ, Jože OSVALD
Izvleček
Ugotavljali smo vpliv dodanega selena na fiziološke lastnosti in pridelek pri dveh kultivarjih fižola
Phaseolus vulgaris
cv. Stanko in Topolovec. Semena smo namakali v raztopini selenata v prvem poskusu in v drugem smo rastline dvakrat listno škropili z raztopino selenata. Merili smo fotokemično učinkovitost fotosistema II in respiratorni potencial. Respiratorni potencial, merjen s pomočjo aktivnosti terminalnega elektronskega transportnega sistema, je bil višji pri mladih rastlinah. Respiratorni potencial je bil pri cv. Stanko višji pri rastlinah, obravnavanih s selenom. Fotokemična učinkovitost je bila podobna pri kontrolnih rastlinah in rastlinah, obravnavanih s selenom. Dodatek selena je povečal pridelek pri rastlinah, ki so bile dvakrat listno obravnavane s selenom pri obeh kultivarjih, gojenih v rastlinjaku.
Ključne besede
Phaseolus vulgaris,
selen, pridelek |
Odziv listavcev in iglavcev na dolgotrajno povečano obsevanje z UV-B v naravnih razmerah
Tadeja TROŠT SEDEJ
Izvleček
Drevesa s svojo dolgoživo življenjsko obliko potrebujejo čas, da razvijajo kompleksen odziv na povečano ultravijolično-B (UV-B) sevanje, kar lahko vodi do počasnih a pomembnih sprememb v zgradbi in delovanju gozdnih ekosistemov. Kljub temu so dolgotrajni poskusi na drevesih izvedeni v naravnem okolju maloštevilni. Rezultati iz literature kažejo, da listavci in iglavci lahko uberejo različne strategije odzivanja na povečano sevanje UV-B. Dolgotrajni poskusi izvedeni v naravnih
razmerah kažejo različne vrstno in sezonsko specifične odzive na nivoju sekundarnega metabolizma, fotosinteze, gospodarjenja z vodo ter rasti in razvoja dreves.
Ključne besede
listavci, iglavci, sevanje UV-B, večletni poskus, naravne razmere |
Vpliv paše jelenjadi (
Cervus elaphus
L.) na zmanjšanje pridelka in spremembe hranilne vrednosti trajnega travinja: izkušnje iz ekološke kmetije v Starem Bregu na Kočevskem
Matej VIDRIH, Žiga LAZNIK, Tomaž SINKOVIČ, Breda JAKOVAC STRAJN, Gabrijela TAVČAR KALCHER, Stanislav TRDAN
Izvleček
V letih 2013 in 2014 smo na trajnem travinju ekološke govedorejske
kmetije v Starem Bregu na Kočevskem preučevali vpliv paše jelenjadi (
Cervus elaphus
)
na zmanjšanje pridelka in njegove hranilne vrednosti. S standardno metodo določanja
zmanjšanja pridelka zaradi paše (železne kletke) smo v obdobju od junija do oktobra
izvedli tri košnje in v prvem letu raziskave ugotovili za 56 % manjši pridelek suhe
snovi (4 t suhe snovi/ha), v drugem letu pa celo za 75 % manjši pridelek (5 t suhe snovi/
ha). Vsebnost surovih beljakovin je bila v letu 2014 na nezavarovani površini vedno
večja kot na zavarovani površini trajnega travinja, kar pripisujemo stalnemu pomlajevanju
travne ruše kot posledico obtrgavanja jelenjadi. Nasprotno je bila vsebnost
surove vlaknine v povprečju večja v zelinju na zavarovanih mestih. Zaradi velikega
zmanjšanja pridelka smo pri vseh treh košnjah na nezavarovanih parcelah ugotovili
manjši pridelek surovih beljakovin (P < 0,05), presnovljive energije (P < 0,05) in NEL
(P < 0,05). Ugotavljamo, da je jelenjad na preučevani lokaciji pomemben biotični
dejavnik omejevanja produktivnosti trajnega travinja, zato bo potrebno v prihodnjih
letih poiskati rešitve, ki bodo omogočile sobivanje človeka (kmeta) in divjih živali.
Ključne besede
trajno travinje, zmanjšanje pridelka, košnja, hranilna vrednost, jelenjad, Kočevska |
Kapusov goseničar (
Cotesia glomerata
(L.), Hymenoptera, Braconidae) v Sloveniji
Stanislav TRDAN, Tanja BOHINC, Matej VIDRIH
Izvleček
V prispevku predstavljamo parazitoidno oso kapusovega goseničarja
(
Cotesia glomerata
) in njegov pomen v biotičnem varstvu rastlin. Vrsta je znan naravni
sovražnik kapusovega belina (
Pieris brassicae
), ki je napadom kapusovega goseničarja
izpostavljen zlasti v obdobju pojavljanja od prve do tretje larvalne stopnje. Palearktična
vrsta, ki je po načinu razvoja endoparazitoid, je bila na območju današnje Slovenije
prvič omenjena že leta 1870, vendar podrobnejših zapisov o njenem pojavljanju pri
nas ni na voljo. Zastopanost kapusovega goseničarja smo v letu 2014 potrdili na
dveh lokacijah v Sloveniji. Namen pričujočega prispevka je predstavitev kapusovega
goseničarja z namenom njegove intenzivnejše prihodnje uporabe v varovalnem
biotičnem varstvu rastlin.
Ključne besede
kapusov goseničar,
Cotesia glomerata, Apanteles glomeratus,
kapusov belin,
Pieris brassicae,
kapusnice, zelje,
Brassica oleracea
, varovalno biotično varstvo rastlin |
Proizvodnja kordicepina z gojenjem glive
Cordyceps militaris
na pivovarskih tropinah
Andrej GREGORI
Izvleček
Trosnjake in podgobje glive
Cordyceps militaris
smo gojili na trdih substratih, ki so vsebovali pivovarske tropine. Pet različnih sevov glive
C. militaris
je preraščalo na substratih sestavljenih iz različnih razmerij rži in pivovarskih tropin.
Trosnjaki so zrasli pri dveh sevih
C. militaris
. Noben od sevov ni preraščal substrata z vsebnostjo pivovarskih tropin večjo od 50%. Najvišjo koncentracijo kordicepina (10,42 mg/g) v substratu smo določili pri sevu CM2 na substratu s 50% pivovarskih tropin. En gram glivne biomase seva CM11 je proizvedel 787,11 mg/g kordicepina. Pivovarske tropine kot stranski produkt predstavljajo lahko dostopen in poceni substrat primeren za proizvodnjo kordicepina. Dosežene koncentracije kordicepina so po dosedaj znanih podatkih najvišje, zato lahko upravičeno govorimo o hiperprodukciji kordicepina.
Ključne besede
Cordyceps militaris
, pivovarske tropine, kordicepin, gojenje,
zdravilne gobe |
|