Izvleček

V raziskavi smo zgradili modele populacijske dinamike ponovno naseljene populacije risa v Dinaridih. Pri oblikovanju modelov smo uporabili podatke, ki so bili pridobljeni pri spremljanju razvoja populacije od leta 1973 kot so: prostorsko širjenje, ocena številčnosti in smrtnost ter nato poiskali ustrezne demografske in prostorske parametre s katerimi smo dobili populacijski model, ki v največji meri ustreza zbranim podatkom. Poskušali smo oceniti pomen teh parametrov za razvoj in viabilnost populacije v prihodnje. Pripravili smo serijo simulacij 100 letne populacijske dinamike risa pri čemer smo variirali demografske parametre, razpoložljivost plena ter odsimulirali druge antropogene dejavnike, ki bi lahko vplivali na populacijo risa. Ugotovili smo, da je morala biti stopnja rodnosti ponovno naseljene populacije visoka z več kot 1.6 ob hkratni visoki antropogeni smrtnosti risov. Analiza elastičnosti populacije je pokazala, da je preživetje odraslih osebkov daleč najpomembnejši demografski parameter, ki v največji meri vpliva na populacijsko dinamiko. Z analizo populacijske viabilnosti (PVA) smo ugotovili dva pomembna dejavnika, ki imata največji vpliv na dinamiko populacijske rasti in z njo povezana tveganja za izumrtje populacije. To sta preživetje doraščajočih in odraslih osebkov ter kvaliteta risovega habitata z vidika razpoložljivosti (gostote) plena. Na spreminjanje stopnje preživetja ima največji vpliv človek s svojim neposrednim vplivom (zakoniti in nezakoniti lov, promet), ki ga je težko regulirati. Ravno nasprotno pa lahko upravljalci z ustreznim upravljanjem s plenskimi vrstami v veliki meri vplivajo na kvaliteto risovega prostora z vidika dostopnosti hrane. Zato je lahko zadnje eden izmed najpomembnejših kratkoročnih varstvenih ukrepov pri upravljanju s populacijo risa v Sloveniji v prihodnje.

Ključne besede

Evrazijski ris, Lynx lynx , populacijska dinamika, PVA simulacija, reintrodukcija, dinarska regija

Izvleček

Oksidativni metabolizem živalskih tkiv je možno priročno spremljati s pomočjo meritev P O2 v tkivu z mikroelektrodami iz ogljikovih vlaken. Pri našem delu smo uporabili merilno konfiguracijo pri živi živali, tako da smo v retino muhe ( Calliphora vicina – chalky) vstavili elektrodo iz ogljikovih vlaken (CFE). Tok, ki je tekel čez izpostavljen disk na konici izoliranega ogljikovega vlakna premera 5 μm, je bil premo sorazmeren P O2 , če smo P O2 spreminjali med 0 kPa (100% N 2 ) in 100 kPa (100% O 2 ) v merilni kamrici. Izpostavitev očesa močni svetlobi je povzročila padec P O2 v tkivu. Hipoksija se je povečevala s časom osvetlitve in je dosegla maksimum pri osvetlitvah dolgih približno 20 s. Ti rezultati se dobro skladajo z neposrednimi meritvami porabe kisika izoliranih oči.

Ključne besede

mušje oko, Calliphora vicina – chalky, ogljikova elektroda, merjenje P O2 , amperometrija

Izvleček

Phalangium opilio je v svetu najbolj razširjena in najbolj običajna vrsta suhih južin v antropogenem okolju. Avtorji so preliminarno preizkušali preference vrste do različnih podlag v antropogenem okolju. Na travniku so postavili 2 m visok pravokoten preizkuševalni stolp iz stranic, sestoječih iz navpičnih pasov betona, dvakrat žgane opeke, lesa in stiropora. Les se je izkazal za najugodnejši substrat, ki zagotavlja najbolj stabilno temperaturo in vlago v primerjavi z ostalimi preskusnimi materiali. V antropogenem okolju omogočajo podlage iz različnih materialov izbor toplotno in vlažnostno najugodnejših mest za mirovanje.

Ključne besede

pajkovci, preferenca do substrata, sinanthropija, Slovenija, suhe južine

Izvleček

V Sloveniji prvič poročamo o prisotnosti cianobakterijskega cveta Microcystis viridis (A. Braun) Lemmermann. Po vzorčenju, temeljitem mikroskopskem pregledu, analizi vrstnega sestava in analizi vsebnosti klorofila smo določili prisotnost cianobakterijskih cikličnih peptidov s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivostji (HPLC). Celice so v kolonijah obdane z sluzjo, ki lomi svetlobne žarke. Povprečni premer celic je bil 4–7 μm. Identificirali smo tri mikrocistine, dva anabaenopeptina in planktopeptin BL 1125. Vsebnost cikličnih peptidov v cvetu je bila 2.3–6.6 mg g –1 suhe celične mase. V cianobakterijskem cvetu je prevladovala vrsta M. viridis , ostale vrste pa so bile Micorcystis wesenbergii, Microcystis aeruginosa, Anabaena flos-aque, Anabaena spiralis, Aulacoseira granulata, Closterium sp. , Euglena sp ., Pediastrum duplex, Scenedesmus quadricauda, Staurastrum gracile, Trachelomonas volvocina, Trachelomonas hispida in Tetraedron limneticum. Na podlagi rezultatov prejšnjih raziskav lahko zaključimo, da je vsebnost cikličnih peptidov dovolj visoka, da lahko povzroči lizo cveta. To dejstvo je bilo potrjeno tudi z opazovanji v naravnem okolju v okviru te raziskave. Ni prišlo samo do spremembe vrstne sestave cveta, temveč do izginotja cianobakterijskega cveta na površini jezera Boreci po osmih dneh, čeprav v tem obdobju ni bilo močnega deževja, niti vetra. Odkritje pojavljanja cvetenja M. viridis v Sloveniji je izrednega pomena, saj strupen cianobakterijski cvet predstavlja grožnjo po celem svetu.

Ključne besede

cianobakterije, cianobakterijski cvet, Microcystis viridis , mikrocistin, ciklični peptidi

Izvleček

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) je pomembna strategija za dosego izboljšanja stanja v okolju. Učitelji biologije imajo v tem procesu pomembno vlogo. Za ugotavljanje učiteljevih predstav o naravi in okolju, dveh temeljnih konceptov VITR, smo uporabili metodo prostih asociacij. V raziskavi je sodelovalo 105 učiteljev biologije, ki učijo v slovenskih osnovnih šolah. Ugotavljamo, da prevladujoča biofizična predstava o naravi. Narava je v predstavah učiteljev biologije prostor, kjer človek ni prisoten, kamor se le občasno zateče po mir, lepoto, počitek ali v športno-rekreativne namene. Prevladujoče dimenzije predstav o okolju so tri: biofizična, tehnično-infrastrukturna ter dimenzija degradacije. Okolje zaznavajo kot prostor, ki ga s svojimi dejavnostmi, infrastrukturo in degradacijo zaznamuje človek. Nekatere podobnosti v percepciji narave in okolja kažejo na zmedo v razlikovanju teh dveh pojmov. Nekateri učitelji očitno enačijo pojma okolje in narava.

Ključne besede

okolje, narava, učitelj biologije, predstave, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj